Ljubljena Jane (Becoming Jane)

Leta 1775 rojena angleška pisateljica Jane Austen, si je s svojimi deli priborila mesto med najbolj branimi in najbolj priljubljenimi pisatelji v britanski literaturi. Napisala je tako znana dela kot Rahločutnost in razsodnost, Emo in Prevzetnost in pristranost. Nikoli se ni poročila, umrla pa je stara komaj 41 let.

Becoming Jane je delo režiserja Juliana Jarrolda iz leta 2007. Jane Austen je stara dvajset let in prišel je čas, da se poroči. Zgodba pripoveduje o njeni ljubezni do mladega odvetnika Toma Lefroya in o soočenju romantične ljubezni s trdo realnostjo vpliva mogočnih ljudi na tiste brez sredstev. Veliko lepih prizorov, dobrih oblek in zanimivih dialogov, a pomanjkanje res napete zgodbe. Kljub temu zelo dober film.

Film dobro prikaže stanje angleške družbe okoli leta 1800, ki ženskam predpisuje njihovo pravo mesto; nikjer drugje kot v zakonu, kot dobre žene in matere. Njihova glavna ambicija v življenju je poroka. Najti si moža, ki jim bo zagotovil življenje v obilju. Denar služiti z lastnim delom, je za ženske nekaj nespodobnega. Tako velja tudi za pisanje.

In tukaj leži bistvo; prikrito pod lepimi prizori in nihanjem romantične ljubezni sem ter tja, dokler se ne ukloni nujnostim življenja. Ženska pamet je utesnjena in potisnjena v toge okvire družbe, ki jim onemogoča svobodno odločanje. Ko se Jane odloči vrniti in pustiti mladega odvetnia, s katerim sta mislila pobegniti od doma in začeti novo življenje, to stori le zato, ker se zave krute odvisnosti njegovih sorodnikov od njegove dobre sreče. Ni pripravljena za lastno srečo, če jo je sploh mogoče dobiti, žrtvovati sreče drugih.

Pri vsem skupaj pa ne gre pozabiti na nekaj zelo pomembnega. Zgodba se dotika le majhnega kroga ljudi, ki kljub temu da vsi niso najbolj premožni, vendarle spadajo v gornje razrede družbe. Reveži, tisti pravi reveži, so odmaknjeni, kakor bi vsi živeli v mogočnih graščinah ali vsaj skromnih domačijah. S tem pa je odmaknjena velika večina ljudi. Ker se noče poročiti, oče mladi Jane pove tudi, da je ni stvari, ki duha bolj ubija, kot revščina. Torej lahko iz tega sklepamo, da imajo vsi revni ljudje zlomljenega duha?

Še majhna opazka. Film se dotika obdobja razmaha romantike, po kateri imamo tudi svojo oznako romantične ljubezni. Veliko mladih ljudi se je uprlo starim togim dolžnostim tradicije in so si partnerje iskali ne po racionalnem premisleku, kako povečati svoje premoženje, temveč iz ljubezni, kar je vsekakor veljalo za obliko norosti. Konflikt mlade Jane Austen in njenih staršev, ter njeno izbiranje med mladim, a še nepreskrbljenim odvetnikom, ki ga ljubi, in bogatašem, ki ji ni všeč, a bi ji prinesel udobje, lahko vidimo prav v tej luči.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s