Nekaj vprašanj o Kmetiji, ki bi si jih lahko postavili, pa si jih verjetno ne boste

A wise man can learn more from a foolish question than a fool can learn from a wise answer.

Bruce Lee

Na Pop Tv Slovence vsak dan ob osmih razveseljuje reality show imenovan Kmetija. Vse skupaj je dokaj preprosto in uvoženo iz tujine. Nekaj ljudi spraviš na določen prostor, bodisi da je ta majhen, kot v primeru Big Brotherja, ali večji, kot v primeru Kmetije, povsod postaviš kamere, zbereš druščino ljudi, ki so dovolj konfliktni, da se nekaj dogaja in že imaš šov.

Zdaj, kar se tiče spremljanja in ignoriranja Kmetije, imamo nekaj tipov ljudi. Prvi so tisti, ki se zgražajo, trdijo, da česa takega res ne gledajo, a zanimivo vedo vse podrobnosti. Drugi so takšni, ki se zgražajo, pa celo priznavajo, da gledajo kadarkoli le morejo. Potem imamo pod tretje še tiste, ki trdijo, da vse skupaj gledajo, ker pač morajo vedeti, o čem se pogovarjajo drugi. Medijski strokovnjaki pa to. Seveda, tudi takšne imamo, ki vse skupaj gledajo z velikim veseljem in se ne zgražajo. Na koncu imamo še del populacije, ki ‘takšnega sranja pa res ne’ gleda, ker bodisi nimajo televizije, bodisi so vzvišeni nad vsem.

Problem je, ker imamo premalo ljudi, ki bi si celo ob Kmetiji znali postaviti nekaj dobrih vprašanj in potem o njih razmisliti. Kakršnikoli podn da oddaja na Pop tv-ju že je, za razmišljajočega človeka se vedno najde kakšna kost za glodanje.

Prvo vprašanje se seveda tiče same narave družbe, ki nagrajuje oddaje kot je Kmetija. V kakšnem sistemu to mi živimo, če bodo udeleženci, sploh pa producenti, za svoje delo zaslužili ogromne denarce, medtem ko bo nek navaden delavec v tovarni zaslužil mnogo manj? Zakaj nekatere ljudi imenujemo zvezde, zakaj so nekateri bolje plačani za poceni zabavo, kot drugi za trdo delo v tovarni, trgovini, banki ali v pisarni? Mar družba potrebuje svojo mero klovnov in zabavljačev, da se ohrani stabilnost in močni lažje vladajo, medtem ko so šibki bolj zadovoljni s svojimi življenji, če se lahko poistovetijo s kom drugim? Ne samo o zabavni industriji, tukaj bi se morali spraševati tudi o športu in kaj ta pomeni v večji ureditvi stvari.

Artur Štern nam je takoj na začetku dal v razmislek način vladavine, ki je najbolj primeren za kmetijo. Sploh je ta človek poln čudnih domislic. Torej, ali je dobra anarhija, ali pa je bolje na vrhu imeti trdo roko? Vsak, ki deluje v nekem kolektivu, lahko o tem razmisli iz osebnega stališča. Je bolje imeti šefa ali biti šef, ki večino odločitev prepušča drugim, ki stavi na odgovornost vsakega posameznika, ali šef, ki odločno zahteva, da mu vsi sledijo in le včasih upošteva kakšno drugo mnenje? Če vse skupaj prevedemo na raven politične ureditve, se lahko sprašujemo, ali je bolje imeti diktatorja (pomislite Tito) ali demokrata (pomislite Pahor).

Potem so tukaj spletke. Ljudje radi spletkarimo in marsikje se najde kdo, ki to obvlada do potankosti. Kar se dogaja na Kmetiji, resnično ali zgolj plod vnaprej pripravljene igre, je le posnetek tega, kar se dogaja tudi v resničnem življenju. Sistem zvez, prijateljev, ki jih lahko uporabimo, kadar nam je to potrebno, vzajemne usluge, vse to deluje na vseh ravneh družbe. Slovenske politike sploh ne morete razumeti drugače, včasih pa se zdi, da je celo pot do najbednejše zaposlitve že povezana s tem, če poznate koga na pravem mestu.

Eno hecno vprašanje se nam postavi, ko premislimo situacijo porno igralke La Toye in Salome, ki je bila nekoč moški, pa se je z operacijo spremenila v žensko. Vse skupaj nas lahko vzpodbudi k razmišljanju o našem odnosu do vseh ‘nenormalnih’, se pravi homoseksualcev, pa takšnih, ki bi zamenjali spol, itd… Tukaj imamo na eni strani žensko, ki ne kaže pretirane pameti in se plazi po (kralju) Arturju in je nadvse lena, na drugi strani pa žensko, ki celo zna kaj postoriti. Torej, katero od teh dveh bi raje spustili v kuhinjo? Mar ni tista ‘nenormalna’ v bistvu na koncu koncev bolj ‘normalna’ od druge, ki bi naj bila ‘normalna’. Da, vprašanje normalnosti, naravnosti, je zelo pomembno pri sprejemanju drugačnosti in povezavi le te z vrednotami, ki so nam skupne.

Vem da tole ne bo dišalo mnogim, ampak na primeru bednosti kmetije lahko vidimo delček tega, kako zelo smo napredovali v preteklih desetletjih in kako zelo dobro živimo v primerjavi z našimi predniki. Zakaj smo torej tako zelo nezadovoljni nad materialno preskrbljenostjo? Ali pa imamo neke druge probleme, ki jih ne znamo določiti in se potem soočiti z njimi?

To bi bilo le nekaj vprašanj, ki so se mi porodila po nekaj gledanjih Kmetije. Zdaj je imam definitivno že dovolj in bom svojo pozornost raje preusmeril kam drugam, čeprav dobro vem, da mi bo kdo kje še težil o tem. Svet nam ponuja ogromno materiala za premislek, le bolj podrobno je treba pogledati in se zavedati, da so prave zgodbe po večini prikrite.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s