Iznenada je odjeknila novica, da je svojo kandidaturo na volitvah napovedal tudi bivši minister za javno upravo Gregor Virant. Pa smo zadnje dni vsi veselo gledali v smer Ljubljane, kdaj bo dokončno svoj da dahnil Zoran Janković. Kakor kaže, se bo to zgodilo jutri, na Kongresnem trgu, potem ko so danes k njemu prišli Kučan, Bučar, Stanovnik, Mencinger in še drugi. Ni kaj, močna podpora za župana, ki ima vse možnosti, da doseže dober rezultat. Govoriti o zmagi je seveda preuranjeno.

Ampak potem, z Virantom lahko SDS izgubi še več, kot z nasprotnikom Jankovićem, ki bo skušal mobilizirati neodločeno večino Slovencev, oziroma, predvsem tiste, ki skorajda apatično čakajo na rešitelja.

O tem sem ravnokar  pisal na Drugem Svetu, v komentarju pod naslovom, Spustite pse vojne. 

In vojna nas res čaka. Ne pričakujte spodobne tekme, kajti preveč je v igri, preveč so vsi nabrušeni. Janković ni človek, ki bi varčeval z besedami in pričakovati je, da se bo podobno cinično in grobo kot Janša, odzival na vse napade. Ker gre za vojno vseh proti vsem, se bodo uničevali tako med obema poloma, kot tudi znotraj vsakega. SD je že izstrelila nekaj strelov proti ljubljanskemu županu. Po drugi strani, če Virantov nastop ni le dogovorjen manever, s katerim si SDS želi pridobiti zaveznika, ki lahko pobere dodatne glasove, potem bivšega ministra čaka prava ofenziva najbolj nagnusnih obtožb. Kdo ve, mogoče ga bo kdo celo označil za komunista ali pa, da je povezan z Jankovićem (so že izkopali, da je bratranec Jankovićeve žene). Le Peterleta je treba pogledati in kaj vse mu hočejo naprtiti samo zato, ker človek skuša nastopati neodvisno od velikega voditelja slovenske politične desnice. Če gre za dogovorjen manever, no, potem bo tudi izguba nekaj % SDS-u na koncu koristila, če bo dobila zaveznika, ki bo dobil še nekaj % več od tistega, kar jim bo vzel. Sami namreč ne morejo zmagati.

In kaj bo rezultat vsega tega? Na koncu lahko po poplavi sovraštva končamo s celim kupom strank v parlamentu, kar bo naslednjemu predsedniku vlade onemogočilo učinkovito vladanje, saj bo spet, kakor je bil Pahor, prej menedžer različnih interesov, kot pravi vladar.