Z enajsto slovensko vlado v bankrot

Tudi če bi Janševa vlada obstala, bi možnosti za bankrot Slovenije do konca tega leta in potem za zaprosilo za mednarodno pomoč, bile zelo velike. Temu namreč niso krive toliko slovenske notranje razmere, kot vsevropsko reševanje dolžniške krize z zdravili, ki bolezen samo še poslabšujejo. Poskus ropa na Cipru je samo še en dokaz, da smo talci napačne politike.

Kar sledi zdaj, je verjetno čudno vmesno obodobje. Nova vlada bo začela delati, nekaj časa bo denarja še dovolj, mediji, ki jih je bolj kot ljubezen do resnice gnalo sovraštvo do političnih nasprotnikov, bodo malo omilili svoje poročanje, tudi protesti kažejo, da zamirajo in to pomlad utegnemo imeti mir. Zatišje pred neurjem.

Kajti, medtem se bo gospodarstvo še krčilo, brezposelnost bo še rasla, pritisk na prebivalstvo bo še večji in s tem tudi stiske in revščina. Slovenija ni več suverena država, ne more tiskati svojega denarja, kar pomeni, da veliko možnosti za drugačno politiko, kot je vsiljena od zunaj, niti ni. Že zdaj je Slovenija to politiko uresničevala in prihod trojke tega ne bo spremenil, le da bo šlo vse verjetno še bolj radikalno, z ostrejšimi rezi, ki bodo za posledico imeli še hujši padec gospodarske aktivnosti in posledično nižje prilive v proračun, nezmožnost uravnoteženja javnih financ in še večje breme dolgov glede na BDP države. Kako to deluje in kako v resnici ne deluje, smo že videli drugod.

Seveda slovenski vladi želim čim več uspeha, vendar posebnega upanja nimam. V resnici moramo vsi skupaj upati na več pameti na evropski ravni, ker se edino tam nahaja rešitev. V majhnih državah članicah, ki so ponižane na raven nepomembnih provinc, zagotovo ne. Zato do konca leta pričakujem zaprosilo Slovenije za pomoč, s čimer bodo odprta vrata nemirom in stvarjenju novih političnih sil. Če so protesti namreč zdaj v zatonu, to še ne pomeni, da bo nezadovoljstvo kar izginilo in nikogar več ne bo na ulice.  Več bo trpečih ljudi, večje bodo možnosti za prihod novih ljudi. To na žalost ne pomeni avtomatsko nekega demokratičnega preporoda, ker lahko nove sile prinesejo radikalizem, levi, desni ali zeleni, to je vseeno, od Zlate zore do Beppe Grilla. V časih krize so ljudje bolj dovzetni za sporočila, ki jih v časih stabilnosti in blagostanja ne bi nikoli upoštevali.

Kje je rešitev in kaj naj sploh stori slovenska vlada? Kakorkoli žalostno se to sliši, kaže na to, da bo moralo prej priti do popolnega zloma na evropski ravni, preden se bo karkoli lahko spremenilo.  Le tedaj bo konec zaupanja v bizarno politiko reševanja gospodarske krize s krčenjem proračunskih izdatkov, v upanju, da bodo pijavke pomagale že tako od pomanjkanja krvi oslabljenemu bolniku. Rešitve, ki bi nas v ponovno gospodarsko rast pripeljala bolj kot ne nepoškodovane, ni. Kar se pa tiče delovanja slovenske vlade, je to problem vseh držav članic evrobmočja pa tudi drugih, ki so zunaj in so v podobnih težavah. Potrebno je povezovanje na evropski ravni in potem skupno reševanje krize, skupen odmik proč od trenutne politike, k neki novi, ki bo gradila na investicijah in večanju potrošnje, da bi se izkoristilo vse potenciale, ki zdaj ostajajo neizkoriščeni.

Na koncu še o investicijah. Res je, kar pravijo, da recimo velike investicije v infrastrukturo svojega učinka ne pokažejo čez noč. Ampak poglejte, mi smo v krizi že pet let. Če bi takoj začeli denar namenjati v preobrazbo Evrope, bi do zdaj že videli rezultate. Tako pa smo, kjer smo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s