Argument za vlogo države v odnosu proizvajalec – potrošnik

Obstaja misel, radikalno ekonomsko liberalna sicer,  da bi morali državo povsem izgnati iz vseh področjih gospodarskega delovanja in ji onemogočiti, da bi s svojimi zahtevami dušila podjetništvo. Celo tako daleč gre ta misel, da država ne bi smela imeti nobene vloge v razmerju prodajalec – kupec, proizvajalec – potrošnik. Kupec bi moral biti sam odgovoren, da preverja, kaj kupuje in ne bi smelo biti zakonov, ki bi prodajalca ali proizvajalca obvezovali, da se drži nekih pravil.

Recimo, da proizvajalec na trg pošlje izdelek, za katerega trdi, da je nekaj, kar v resnici ni. Bolj kakovosten, izdelan iz tega in tega materiala. Da zmore to in ono, čeprav temu ni tako. Takšnega zavajanja smo se na žalost že navadili – oglasi, ki jih vrtijo po televiziji, nam to dokazujejo. Naš pralni prašek je boljši od vseh ostalih, zmore malodane čudeže. Je to prav? Ne obstojijo meje, do katerih lahko oglaševalci gredo?

Seveda obstaja meja, do katere naj država regulira delovanje proizvajalcev. Bilo bi malenkostno, če bi se neka državna služba spravila na proizvajalca pralnega praška in prepovedala oglas, v katerem vzhičene gospodinje dokazujejo, da gre za najboljši pralni prašek kadarkoli proizveden. Po drugi strani pa mora država vsekakor reagirati, če bi ta pralni prašek bil strupen in bi z njegovo uporabo bila ogrožena človeška življenja. Vidimo lahko, da imamo potegnjeno mejo, kaj se lahko počne in kaj ne, da ni popolne svobode v odnosu proizvajalec – potrošnik. Nikakor ne moremo dovoliti, da proizvajalci delajo vse kar hočejo, potem pa odgovornost, da preverjajo, kaj kupujejo, prevalimo na ramena potrošnikov. Češ, saj ste si sami krivi, če ste kupili avtomobil, ki se bo razletel pri 120 kmh. Kaj pa niste preverili. To bi bilo popolnoma nerazumno.

Pred dnevi so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavili seznam mesnic, kjer so svoje kupce zavajali, da prodajajo meso s slovenskim poreklom. Nekateri kupci si želijo kupiti proizvode proizvedene v Sloveniji in proizvajalci in trgovci se tega zavedajo ter skušajo to željo izkoristiti. Kaj je boljšega, kot kupiti poceni meso kdo ve kje in ga potem dražjo prodajati kot domače.

Manipulacija v tem primeru je dober argument za vlogo države v odnosu proizvajalec – potrošnik. Država mora skrbeti za svoje državljane. Ima tudi ljudi in denar, da so ti lahko privošči, medtem ko je za posameznika težko, da bi za čisto vsak proizvod, od jogurta do avtomobila vedel, kako je proizveden in ali mu ni ponujeno celo nevarno blago. Je pa res, da mora obstajati meja, do katere se naj država vtika v delovanje gospodarstva. Previsoko postavljeni standardi lahko dušijo gospodarstvo. Povrhu so lahko še neuporabni, če je hkrati ob visokih standardih za domače gospodarstvo dovoljen uvoz iz držav, kjer so ti standardi nižji, zaradi česar so njihovi proizvodi cenejši in konkurenčnejši. In potrošnik pač raje sežejo po njih.

Mimogrede, podobno logiko, kot pri odnosu med proizvajalcem in potrošnikom, bi nekateri uporabili tudi v odnosu med delodajalcem in delojemalcem. Slednji naj ne bi bil zaščiten, ne z minimalno plačo, ne varnostjo zaposlitve, vse bi naj bila stvar dogovora. Če delojemalcu  razmere na njegovem delovnem mestu in zaslužek ne bi bila všeč, bi imel vedno možnost, da si boljše gre iskati drugam. Država naj ne bi imela možnosti regulirati tega odnosa. Nevarnost takšnega razmišljanja je očitna, sploh za tiste posameznike, ki ne premorejo nekih specifičnih znanj, ki bi jih postavila v močan položaj proti delodajalcem. Za večino torej. Sledila bi tekma navzdol, kdo bi bil pripravljen delati za manj, pod slabšimi pogoji, svoboda iti drugam pa bi se hitro razblinila, ko ne bi bilo več sredstev za preživetje.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s