Še vedno v iluziji

Minevajo dnevi od nedeljskega referenduma  o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, številni zagovorniki pa še vedno ostajajo ujeti v iluziji, da so nasprotniki zmagali zaradi apatije zagovornikov.

Udeležba je bila 36%, proti jih je bilo čez 63%. Kljub temu so nekateri iz tega rezultata sposobni zaključiti, da je zmagala manjšina okoli 400000 Slovencev, ker večina zagovornikov pač ni šla na referendum. Kot da bi avtomatsko veljalo, da so tisti, ki so ostali doma, zagovorniki in da se je vsem nasprotnikom dalo oditi na volišče. Resnično si človek ob takšnem razmišljanju zaželi, da bi postala udeležba na volitvah in referendumih obbvezna. In ne, rezultat na koncu ne bi bil drugačen.

Leta in leta lahko spremljamo zaslepljenost v vrstah podpornikov SDS, zaradi katere izgubljajo volitve za volitvami in se jih večina izogiba. Večina negativno označuje njihovega predsednika Janeza Janšo,  česar njegovi podporniki ne morejo in nočejo razumeti. K temu veliko prispeva tudi potopljenost v vzporedni svet, ki ga ustvarjajo Reporterji, Demokracije, Politikisi, itd… Če kdo izrazi že blago kritiko na račun njihovega delovanja, je takoj izvržen in utišan. Lažje je verjeti, da so javnomnenjske ankete lažne, da so vsi mediji pokvarjeni in da večina Slovencev le zaradi laži ni sposobna uvideti veličastnosti SDS in njihovega predsednika.

Tako nekako je zdaj s številnimi zagovorniki padlega zakona (in nasprotniki ograje na meji s Hrvaško, če smo že pri tem), ki nočejo in ne morejo verjeti, da je večina drugačnega mnenja. Vsega so krive laži RKC, zavajanja in manipulacija, malokdo pa pomisli, da je na referendumu do izraza pač prišlo tisto, kar ljudje že tako ali tako mislijo. Brez da bi jim kdo moral posebej prodajati propagando.

Razumem, zakaj je temu tako. Razumem, zakaj si lahko kdo na socialnih omrežjih, omrežen z ljudmi z enakim mnenjem, pod vplivom prijateljev, ki mislijo enako in medijev, ki podpirajo to, kar podpira sam, misli, da je v večini. Čeprav le živi v mehurčku, ki se ob soočenju z realnostjo nemočno razpoči. Toda to je nevarno, ker vodi v poraze iz izgubljanje podpore in v še večjo zafrustriranost in radikalizacijo. Nujno je pokukati iz svojega kroga in poskušati razumeti, kako in zakaj razmišlja večina. Tudi, če se z njimi ne strinjamo.

Najbolj neumno in neproduktivno  je, da se užaljeno umaknemo v kot, zahtevamo zamenjavo ljudstva, pišemo ognjevite kritike proti ‘Zlovencem’,  ali začnemo načrtovati odselitev v tujino. Edino racionalno je, da na podlagi spoznanj skušamo doseči največ, kar je pač možno. Tudi, če moramo kje popuščati in se prilagajati.  V primeru boja za pravice istospolno usmerjenih to ne pomeni, da je treba zavreči vsako upanje in se nehati bojevati, pomeni pa, da so bolj praktične postopne spremembe.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s