V ZDA je pred pohodom Donalda Trumpa v republikanski tekmi, vladala diktatura politične korektnosti. Ne stoodstotno, seveda, vedno so se našli tipi, ki so govorili neumnosti ali žalili in se jih nič ni prijelo, ne glede na to kako zelo so jih mediji črtili, toda za veliko politikov je veljalo, da so jih lahko pokopale že iz konteksta potegnjene besede, s katerimi so jih potem obtoževali vsega mogočega.

Veste, kako se mediji lotevajo Trumpa? Ni res, da so ga mediji namerno spravili v položaj, da je le še en korak od zmage na predsedniških volitvah. Lotili so se ga, kakor se lotijo vseh nepridipravov. S smešenjem. Večina poročanja o njemu je bila negativnega. Dokler ga še niso jemali resno, so ga pač imeli za atrakcijo in Trump je to izkoristil, da je postal znan med večino Američanov, kolikor ni bil poznan že prej. Mojstrsko je uporabil socialna omrežja in svoja preprosta sporočila predstavil tistim, ki so se počutili izigrane in izključene.

Potem je začelo postajati jasno, da Trump ima veliko podpore. Kako so delovali mediji in njegovi nasprotniki? Najprej so zanikali, da ima kakršnekoli možnosti, ker so mislili, da mediji ustvarjajo realnost in da bodo njihova poročila Američane prepričala, da nima možnosti in naj zato podprejo koga drugega. Ni delovalo. Začeli so govoriti, da Trump zavaja, pretirava, laže, da je neumen, da je bogataš, ki izkorišča naivnost množic, da je rasist in tako dalje. Spet ni delovalo.

Količina negativnih poročil o Trumpu je v tem trenutku neverjetna, a učinka ni. Mediji, ki ga skušajo na vsak način zaustaviti, tekmujejo, kdo ga bo bolj napadal, bolj predstavil za nevarno pošast, nekateri v njem vidijo predstavnika fašizma, norčujejo se iz njegove žene, iz njegovih privržencev, najde se kdo, ki ga primerja s Hitlerjem. Ti napadi gredo od strahu, da prihaja diktatura norca, do pomilovanja neumnih in smešnih Trumpovih privržencev, ki da bodo uničili republikansko stranko, saj da bo Hillary tako ali tako zmagala. Spet, nič ne kaže, da bi delovalo.

V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo le še hujše napade, če je to še sploh možno. Kdo ve, mogoče bodo pisali, da ima nekje v kleti zaprte mehiške imigrante, ki jih ponoči muči, ali da je pedofil, ali da ga plačuje Putin, da bi uničil ZDA, ali še kaj bolj norega. Razumeti moramo, da je med ameriškimi elitami, kamor lahko prištejemo tudi večje medije, zavladala strahovita panika, da bo kmalu konec ustaljenega reda. Da je nastopil čas, ko vsesplošni medijski napadi nimajo nobenega učinka več in čas, v katerem imajo razne spletne strani in mnenjski voditelji na socialnih omrežij enako težo, kot ogromne medijske tovarne.

Zelo pomembno vprašanje tukaj je, zakaj je temu tako? Zakaj napadi na Trumpa ne delujejo? Mogoče zato, ker velikim medijskim hišam verjame le še zelo malo ljudi, sploh pa ne verjamejo raznim strokovnjakom, ki jih ti vabijo, da bi neukemu ljudstvu razložili, kaj se godi in kaj je prav in kaj narobe. Morebiti so mediji izgubili svojo moč, ker so preveč zavajali in lagali, tako da jim zdaj, tudi če povedo resnico, verjame zelo malo ljudi. Mogoče so se s svojim vzvišenim odnosom marsikateri novinarji postavili v družbo elit in jih množice kot takšne pač jemljejo.

V ZDA so se smejali klovnu, dokler ni začel zmagovati. Potem so klovna začeli žaliti in napadati na sto in en način, a klovn je tisti ki se še vedno smeji, njegovi nasprotniki pa so vedno bolj obupani.