Nasprotniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so skočili v zrak ob novici, da je Bela hiša nekaterim medijem blokirala dostop do neformalnega pogovora za zaprtimi vrati s tiskovnim predstavnikom Bele hiše, Seanom Spicerjem. Med temi so The New York Times, the Los Angeles Times, Politico, BuzzFeed, BBC in Guardian. To naj bi bil napad na medije, na samo medijsko svobodo, a v resnici še ni tako in je vse skupaj le še ena zaostritev v vojni med administracijo in tistimi mediji, ki administraciji nasprotujejo. Slednji tako ali tako delujejo bolj kot organizacije aktivistov, ki skušajo spodnesti predsednika Trumpa in njegove sodelavce in ne v službi resnice.

V ZDA ta hip poteka vojna, v kateri obe strani lažeta na vso moč.

So takšne poteze ameriške administracije otročje? Malo že. A po drugi strani seveda ne more biti tako, da so nekateri mediji priviligirani in morajo avtomatsko imeti dostop. Na voljo je dovolj drugih medijev. Prav tako ne gre za omejevanje svobode medijev. Ti lahko še naprej poročajo, karkoli želijo. Ob vseh obtožbah, da je Trump fašist, novinarjev nihče ne preganja, medijskih hiš nihče ne zapira. ZDA še niso podobne Turčiji, recimo.

Ta poteza Trumpu ne bo škodila. Preprosto zaradi tega, ker so Američani razdeljeni, Polovica jih ne zaupa medijem. Polovica jih ne zaupa Trumpu. Tistim, ki ne zaupajo medijem, sploh tistim, ki negativno poročajo o Trumpu, se bo ta poteza zdela še celo poštena, sploh še, ker je namesto CNN-a dostop dobil Breitbart. Treba je poudariti, da večji mediji preteklosti nimajo več takšne moči, kot so jo imeli. Ogromno ljudi jih preprosto ignorira in svoje informacije dobiva od drugod. Zato tudi vsa ta gonja čez ‘lažne novice’, čeprav je že na daleč vidno, da lažejo vsi.

Histerija okoli Trumpa se nadaljuje. Pri tem je grozljivo, da so napadi večinoma usmerjeni v napačne tarče. Govori se o povezanosti z Rusijo, o čemer ni dokazov, o nečloveškosti izganjanja ilegalnih migrantov, čeprav jih je Obama izgnal 2,5 milijona, o napadih na medije, čeprav ti lahko poročajo karkoli hočejo. Pozablja pa se, da republikanska stranka v ZDA nadzoruje skoraj vso oblast in da je Trumpova administracija polna ljudi, ki bodo uresničili njihove najbolj skrajne zamisli. Ker preprosto ni dovolj močne opozicije v institucijah.

Trump je, ob vsem svojem gobezdanju, bolj normalen republikanski predsednik, kot bi si kdo mislil. Le njegovo govoričenje in pogosto manipulirano medijsko poročanje dajeta vtis, da je nekaj posebnega in za zdaj je še vedno spravljiv, ko govori o odnosih z Rusijo. Drugače bi pa podobno kot on, le da z bolj izbranimi besedami, deloval tudi kakšen Jeb Bush ali Marco Rubio.