Bodo ZDA napadle Iran?

Trditev, ki sem jo zasledil v preteklih dneh gre nekako takole: Ker bo Iran svojo nafto nehal prodajati v ameriških dolarjih, bo neizogibno sledil ameriški vojaški napad.

Bo temu res tako?

Novi ameriški predsdnik, Donald Trump, je že nakazal, da bo zaostroval odnose z islamsko republiko. Zanj je bil sporazum o iranskem jedrskem programu napaka. Menim, da je očitno, da se tudi Trump, ne glede na vse govorance o boju proti terorizmu, nagiba v smer Saudske Arabije. To dokazuje tudi  nevključenost te države na njegov seznam držav, katerih državljani naj ne bi smeli potovati v ZDA. Trump in njegova administracija sta tudi zelo naklonjena Izraelu, ki nima najboljših odnosov z Iranom. Milo rečeno.

Ameriška veleposlanica pri Združenih Narodih, Nikki Haley, je v sredo dejala, da je pomembno, da se Iran umakne iz Sirije. Nobena skrivnost ni, da se iranski prostovoljci, pripadniki njihovih oboroženih sil in razne milice, borijo na strani vlade v Damasku. Njihova prisotnost je verjetno v podobni meri, kot ruski zračni napadi, preprečila zmago upornikov.

Iran se seveda ne bo umaknil iz Sirije, kakor se tudi ne bo iz Iraka. Dejstvo je, da so njihovi borci tam na povabilo lokalnih oblasti, kar recimo za Američane v Siriji ne moremo reči. Iran v obeh državah brani svoje zaveznike v večjem spopadu med šiitskim in sunitskim svetom, katerih glavna predstavnika  sta Iran in Saudska Arabija. Ta vojna poteka tudi v Jemnu, o katerem pa kljub vsem grozotam, ni veliko poročil.

ZDA vsekakor so vojaško veliko močnejše od Irana. Iran, na primer, ne razpolaga s kakšnim omembe vrednim letalstvom. Še vedno uporabljajo letala, ki so jim jih dobavili Američani, pred šahovim padcem in tudi letala, s katerimi so k njim prileteli iraški piloti med prvo zalivsko vojno. Na razpolago imajo po novem nekaj moderne protiletalske obrambe v obliki ruskih S 300, ampak Iran resnično ne more dolgo braniti svojega zračnega prostora pred ameriškim letalstvom.

Vendar pa je to samo ena plat te zgodbe. Iran lahko po drugi strani hitro ustavi pretok nafte iz Perzijskega zaliva. Ameriška mornarica bi v zalivu bila zelo ranljiva, zaradi česar lahko pričakujemo, da bi se pred napadom na Iran umaknila na varno razdaljo. Iranci lahko za napade namreč uporabijo ne le protiladijske rakete s kopnega, ampak tudi množice hitrih čolnov.

Če bi ZDA želele zavzeti Iran, s svojimi silami vkorakati v Teheran, bi potrebovale res ogromno kopensko vojsko. Iran je država z 82 milijoni prebivalcev in veliko vojsko. V primeru vojne v Siriji lahko vidimo, da je kar veliko Irancev pripravljenih poprijeti za orožje, da bi tam branili svoje zaveznike, zato lahko  pričakujemo, da bi se jih še mnogo več hotelo boriti v obrambo lastne domovine. Torej, so ZDA pripravljene za vojno z Iranom pripraviti pol milijona,  milijon ali še več vojakov? Na zaveznike bi bolj težko računale, sploh na Evropejce, ki že tako niso sposobni prispevati kakšnih večjih sil, politično pa bi po Iraku in Afganistanu težko upravičili novo vojaško pustolovščino. Arabski zavezniki, Saudska Arabija, so v vojni v Jemnu dokazali, da so vojaško povsem nesposobni in neuporabni.

Iran ni povsem osamljen, računa lahko na svoje prijatelje v Iraku, Siriji in Libanonu in verjetno še v kakšni šiitski skupnosti v drugih državah v regiji. Na voljo ima več možnosti za povračilne udare. Še huje za ZDA, Rusija po vsem, kar se je zgodilo od Libije do Ukrajine, ne bo pripravljena na cedilu pustiti tako pomembnega zaveznika. To ne pomeni, da bi se Rusija v primeru ameriškega napada odzvala s pošiljanjem svojih čet. Bilo bi čisto dovolj, če bi v Iran začelo pritekati sodobno orožje.

V tem trenutku je skoraj povsem izključeno, da bi ZDA skušale okupirati Islamsko republiko. Cena takšne vojaške pustolovščine bi bila prevelika. Kar je prej možno, so letalski napadi in uporaba manevrirnih raket po iranskih vojaških oporiščih in infrastrukturi. Vendar pa bi tudi takšna vojna zahtevala svojo ceno. Iran bi udaril nazaj.

Lahko si predstavljamo, kakšen šok za svetovno gospodarstvo bi bilo nekaj potopljenih tankerjev v Perzijskem zalivu. Hkrati bi se ameriški vojaki v Sirji in Iraku znašli v hudi nevarnosti, obkoljeni s sovražniki. ZDA so že izgubile Turčijo, iraške oblasti pa so že tako dolgo bolj naklonjene svojim vzhodnim sosedom, kot ZDA. Tudi Kurdi lahko zelo hitro obrnejo ploščo. Kam bi ameriške posebne enote v Iraku in Siriji potem pobegnile? Američani že lahko bombastično govorijo o svojih zmogljivostih in kako bodo kaznovali vsakega nasprotnika, toda v realnosti ne bi mogli narediti veliko, da bi zaščitili peščico svojih vojakov sredi sovražnega ozemlja.

Obstaja tudi velika možnost, da bi iranski zaveznik Hezbolah, začel izstreljevati rakete na ameriškega zaveznika Izrael. Če ne zaradi drugega, da bi zaostrili razmere. Po drugi strani so ZDA prisotne v Afganistanu, kamor bi svojo pot lahko našli tudi pripadniki iranskih sil.

Na kratko, tudi omejen ameriški poseg bi se lahko končal z vojno, ki bi segala od Izraela do Afganistana.

Napad ZDA na Iran je mogoč, ni pa racionalen in zaradi tega menim, da ne preveč verjeten. Celo Američani se morajo zavedati posledic svojih dejanj. Eno so vojne proti šibkim državam, ali državam, ki že razpadajo od znotraj, drugo je vojna proti recimo temu tako, srednjim silam, kakršna je Iran.

Advertisements