Migranti kot novi sužnji

Prihod armad beguncev in migrantov bi lahko videli tudi takole. Kot uvažanje cenene delovne sile.

Evropska unija potrebuje migrante, potrebuje nove sužnje, da jih bo lahko neomejeno izkoriščala. Potrebuje tisto, kar je Marx v Kapitalu poimenoval rezervna industrijska armada brezposelnih, kar pomeni neskončna količina poceni delovne sile, brez pravic, brez razrednega zavedanja, brez nasprotujočih zahtevanj, pripravljena delati vse pod ceno. Tako je pripravljena zbiti stroške delovne sile in s tem prisiliti tudi italijanske, francoske, španske delavce, da delajo za 5 evrov na uro, za kar so prej prejemali 10 evrov. To je bistvo.

Nekoč, v času kolonizacije, smo podlo hodili v Afriko po sužnje. Plenili smo jih iz njihovega ozemlja in jih pripeljali v Evropo. Danes, tudi s sokrivdo retorike dobrotljivosti in enoumnega mišljenja, se sprenevedamo glede njihovih prihodov na delo k nam, z barkami.

Zagotovo je veliko ljudi, ki na ta problem gledajo iz humanitarnega stališča, ampak potem imamo tudi takšne, ki za politiko odprtih meja skrivajo predvsem željo, da se novo delovno silo nažene v razne gete, skupaj z revnim domačim prebivalstvom in se jih potem izkorišča. Na koncu koncev ti ljudje končajo v revnih predmestjih, daleč proč od političnih, medijskih, gospodarskih in vseh vrst elit. Tam se jih pusti in pozabi, breme integracije pa se naloži lokalnemu, revnemu prebivalstvu, ki se jih potem označuje za fašiste, če nasprotujejo priseljevanju. Besede kot integracija, multukulturnost, spoštovanje vseh ne glede na nacionalnost, religijo, izvor, so potem samo prazne besede. Ena in druga stran, nasprotniki in zagovorniki beguncev in migrantov, samo še manipulirajo za svoje ozke politične interese. Problemov pa ne rešuje nihče.

Ti problemi niso nastali čez noč, kar nam še dodatno priča o praznosti obljub o vključevanju. Rinkeby, predmestje Štokholma, ki velja za problematično območje, na primer. Tja so se najprej naseljevali kar revni Švedi, potem so prišli imigranti. Težave so bile od vsega začetka in politiki so hodili na obiske in se smehljali, naredil pa nihče ni nič. Ljudi so preprosto odrinili na rob, v geto, namesto da bi jih porazdelili povsod in potem integrirali.

Resnično premisliti moramo tudi o tem, kaj migracije izobražene mladine iz revnejših držav sveta v bogatejše v resnici pomenijo. Niso vsi samo begunci, ki bežijo pred vojno. So tudi takšni, ki se v revnejših državah izobrazijo in postanejo strokovnjaki, potem pa gredo v ZDA ali Nemčijo in svoj denar služijo tam. Na tak način revne države proizvajajo kader bogatim, s čimer se še bolj siromašijo. Po drugi strani pa v bogatih državah ni več takšne potrebe, da bi vlagali v izobrazbo lastnih ljudi, ki seveda stane, saj lahko kader, ki jim primanjkuje, preprosto uvozijo.

Advertisements

One thought on “Migranti kot novi sužnji

Komentarji so zaprti.