Magna in sadovi jeze

Koliko časa je že minilo od trenutka, ko se je razvedelo, da podjetje Magna želi v Sloveniji postaviti svojo tovarno, odkar so se začeli postopki za uresničitev investicije, do zdaj, ko se njena usoda lomi ob okoljskem dovoljenju? Več kot leto dni? Jasno je, da zasebna podjetja v globaliziranem svetu, polnem nevarnih tekmecev, morajo delovati hitro. Po drugi strani je tudi povsem jasno, da je v Sloveniji proces odločanja počasen in poln ovir, ki lahko zaustavijo katerokoli investicijo, če si kdo tega le želi.

Že zdavnaj bi morali premisliti, kako poenostaviti in pospešiti odločanje države in njenih institucij, s ciljem postati bolj konkurenčni v privabljanju investitorjev. Žalostno bi namreč bilo, če bi nas v tem primeru prehitela Madžarska.

Mnogi so jezni, ker v pritožbah nevladnih organizacij na okoljevarstveno dovoljenje vidijo napad na ustvarjanje delovnih mest. Jezni je verjetno beseda, ki ne opiše natančno čustva. Lahko bi rekli, da so hkrati razočarani in besni in to se vidi v izlivih ne le na spletu, ampak tudi drugače, tam, kjer tega nihče ne vidi, ker ni zapisano in posneto.  Nekdo je šel tako daleč, da je objavil kontaktne podatke  predsednika Slvoenskega E-foruma, Gorazda Marinčka, tako da je ta celo zaprosil za policijsko zaščito. Nobenega smisla nima ponavljati kakšnih bolj grozečih izjav.

Naj bo jasno. Podpiram investicijo Magne. Zakaj, sem že zapisal in se ne bom ponavljal. Po drugi strani ne morem podpirati groženj proti komerkoli. Seveda ima vsak pravico povedati svoje mnenje, tudi ne preveč politično korektno, je pa treba preganjati pozive k nasilju. Resnično ne vem, če je objava naslova in telefonske številke kogarkoli kazniva, vem pa, da je treba resno jemati vzpodbujanje k fizičnemu obračunu.

Menim, da se je povsem korektno odzval predsednik Državnega Zbora, Milan Brglez,  ki je izrazil svojo zaskrbljenost ob verbalnih napadih na posameznike, ki mislijo drugače.

Predvsem pa pozivam tiste, ki bi se ob takih dogodkih kot moralna in politična avtoriteta morali prvi oglasiti, da se jasno zavzamejo za to, za kar smo se zavzemali, ko smo našo državo gradili – za strpnost, sodelovanje in spoštovanje –, ne glede na naše medsebojne svetovnonazorske razlike.

Bi pa želel ob vsem tem opozoriti, da ni videti, da bi šlo za neko orkestrirano kampanjo proti zaviralcem in kritikom investicije. Ljudje razmišljajo tudi s svojo glavo in v tem primeru jih pač veliko želi nova delovna mesta v regiji, ki je zgodovinsko bila industrijski center. Ker v delovanju kritikov vidijo nevarnost uresničitvi svoji želji, so jezni. Posledica so tudi izbruhi na spletu, kjer je zelo lahko hitro izraziti svoje mnenje in kjer marsikomu povsem popustijo zavore. Primer Magna ni nič posebnega, takšnih je še veliko. Spomnimo se le begunsko migrantske krize, kjer niti nenehna ofenziva večine medijev ni uspela spremeniti negativnega mnenja velike večine Slovencev. Drugače pa marsikje, sploh na družabnih omrežjih, lahko zelo hitro najdete najhujše grožnje, s katerimi se potem nihče ne ukvarja.

Menim, da se institucije države od takšnega izražanja morajo distancirati, reagirati tako, kot je to storil predsednik Državnega Zbora, Milan Brglez. Preganjati je treba vsakršno pozivanje k nasilju in da, to pomeni tudi, če bi do tega prišlo s strani nasprotnikov investicije Magne. Dejstvo je, da so nekateri temu že kar blizu. To je nujno, da se ohrani vsaj nek nivo komunikacije in da se drugače mislečih ne ustrahuje. Po drugi strani je seveda treba biti previden pri označevanju drugačnih mnenj za sovvražni govor, saj je tisto takisto pot v napačno smer.

Advertisements