O rasistkah, ki podpirajo Hillary

Mar kdo resno misli, da shodov neonacistov in rasistov v ZDA pod vladavino Baracka Obame ni bilo? Da so se vsi spomeniki konfederacijskim voditeljem in vojakom pojavili v teh nekaj mesecih Trumpovega predsedovanja? Da je v ZDA eksplodiral rasizem, ki ga prej ni bilo?

Nič posebnega se ni zgodilo v ZDA, nobene nenadne in ogromne nacistične in rasistične grožnje ni. Le mediji temu posvečajo več pozornosti, ker s tem napadajo ameriškega predsednika Trumpa. V njihovem in v interesu vseh Trumpovih nasprotnikov je, da se širi histerija.

Toda, enako naivno bi bilo misliti, da v ZDA rasizma ni. Da ni militarizirane in nasilne policije, še kako pripravljene pobijati (ne le temnopolte) Američane. Naivno bi bilo verjetni, da obe omembe vredni ameriški politični stranki, z vso močjo delujeta v korist temnopoltega prebivalstva. Ne, niti demokrati ne. Ti temnopolte bolj kot ne vidijo le kot bazen volilnih glasov, drugorazredne državljane, ki jim lahko tu in tam vržejo kakšno drobtinico in si tako zagotavljajo njihovo lojalnost.

Da, v ZDA je obilo rasizma, a upam si trditi, da za temnopolte ni največja nevarnost Richard Spencer (vodja alt desnice), niti maloštevilni nacisti, ampak obče razširjeno delanje razlik, sistemski rasizem. Po dogodkih v Charlottesvillu je temnopolti ameriških kmetovalec, Chris Newman, napisal komentar, ki ga je kasneje razširil, in ki bi si ga vsak moral prebrati.

Med drugim je zapisal, s kakšnimi težavami se srečuje, samo zato, ker je temnopolt. Medtem, ko se bo vsem zdelo normalno, če se bo belopolti kmet potikal okoli hiše, ker je pripeljal hrano, zanj to ni tako enostavno, saj bo prej ali slej kdo poklical policijo. Naslednja stavka sta še kako povedna:

Ni Richard Spencer tisti, ki nadme pokliče policiste, ko kmetujem kot temnopolt. To so živčne bele ženske v hlačah za jogo z ‘ Jaz sem z njo’ in ‘ Sobivaj’ nalepkami na njihovih nemških vozilih.

In tu, mislim, je pravi problem ZDA. No, ne samo ZDA, tudi naš. Enostavno se je delati progresivnega, barvno slepega sovražnika rasizma, toda šele s soočenjem z drugačnostjo, se pokaže resnica. Ko se bojimo ljudi drugačne barve kože ali religije in se nam zdi čudno, če se kdo takšen premika po ulici, nakupuje v trgovini. Ko se odselimo v drugo sosesko, ker se ne počutimo najbolje zaradi pritoka vedno več migrantov. Ko svoje otroke prepišemo v drugo šolo, uradno zato, ker je boljša, v resnici pa, ker so ‘naši’ že skoraj v manjšini. Če se sprašujete, kako je lahko v zahodnih državah toliko getov, če pa so tako napredne in se tam tako sovraži rasizem, je to mogoče odgovor. Slovenci imamo podoben problem v odnosu do Romov. Ne lagat, da večina nima odklonilnega odnosa do njih in si jih ne bi želela za sosede ali sodelavce. Niso potem to samo volivci SDS-a.

ZDA čaka ogromno dela, da bodo omilile sistemski rasizem in vsem svojim državljanom omogočile enake možnosti. Največja nevarnost temu ne bo tistih nekaj nacistov in belih supremacistov, ampak množice navadnih Američanov, ki vzdržujejo sistem. Še najbolj pa politične elite, ki so tako pripravljene govoriti o vključevanju in enakopravnosti, v resnici pa jim je malo mar za kaj drugega, kot za svoj obstoj.

Advertisements