Ženska fronta politične desnice na predsedniških volitvah

Je že zanimivo, da NSi, SDS, SLS in Glas za otroke in družine kandidirajo samo ženske.  To nam kaže, da na konservativnem koncu noben problem ni kandidiranje žensk na najvišje funkcije.

Štiri kandidatke imajo različne možnosti v predsedniški tekmi. Še največje se zdijo predsednice NSi, Ljudmile Novak, ki je pohitela s svojo kandidaturo in tako vzela vetra iz jadra  SDS-u. Zanje se bo v boj podala  poslanka v Evropskem parlamentu, Romana Tomc. Boj med obema bo hkrati boj za prestiž med NSi-jem in SDS-om.

Kandidatka SLS, Suzana Lara Kraus nima najboljših obetov, kar je bolj kot z njo, povezano s stranko. SLS ima zaradi različnih razlogov nizko podporo, tako da je že ponovna uvrstitev v Državni Zbor na volitvah v prihodnjem letu pod vprašajem.

Za komični učinek bo skrbela Angelca Likovič. Pri tem vsaj mene osebno ne motijo toliko radikalna konservativna stališča, ampak to, da gre za komentatorko resničnostnih šovov, tega poneumljanja množic. Ne dvomim, da se bo v kampanji obnašala tako, kot se je že do zdaj. Če ji bo seveda sploh uspelo pridobiti dovolj podpore za kandidaturo.

Na tem mestu je že treba poudariti, da bi Slovenija imela veliko možnost dobiti prvo predsednico, če v igri ne bi bilo Boruta Pahorja. Ta je tako izvrstno pozicioniran, da mu zmaga skorajda ne more uiti. V vsakem primeru bo v drugem krogu, če bo do tega prišlo, za eno stran igral vlogo manjšega zla.

Pomen tega, da konservativni tabor v boj za predsedniško mesti pošilja štiri ženske, je velik. Navsezadnje jih ne pošilja v kuhinjo za štedilnik. To pomeni, da je nasprotni strani iz rok izbit pomemben argument, s katerim so dolgo nagovarjali ženske, češ da so sami tisti, ki se borijo za njihove pravice.  Da so sami isti, ki vidijo ženske v politiki, medtem ko jih nasprotna stran ne. Očitno je mogoče biti ženska in konservativka hkrati. Vendar pa je na tem mestu treba opozoriti, da konservativka na pravice žensk in njih enakopravnost gleda drugače, kot socialistka ali liberalka.

Vse to je pomembno za samo politično matematiko. Liberalni in socialistični tabor sta dolgo in še vedno slonita na mobilizaciji žensk, razen tega pa manjšin. Prej včasih je socialistični tabor slonel še na delavstvu, a vidimo lahko, kako je marsikje na zahodu prišlo do premika tega dela prebivalstva pod okrilje desnih političnih sil. Premik večjega odstotka žensk bi lahko bil izrednega pomena za razmerja moči med političnimi silami.

 

Advertisements