Pomembna razlika med Pahorjem in njegovimi konkurenti

Kakšnega predsednika želite? Takšnega, ki se o perečih temah izjasni, ali raje molči, če meni, da bi s tem le še bolj razdvajal in nič dosegel? To se mi zdi najpomembnejša razlika med po javnomnenjskih anketah vodečim Borutom Pahorjem in njegovimi zasledovalci.

Vprašanje je vredno premisleka. Res je, velikokrat pogrešamo, da bi se predsednik Pahor oglasil, udaril po mizi in zahteval drugačno ravnanje države. Toda, mar nima prav, ko pravi da bi se potem moral nenehno oglašati? Mar ne bi bolj glasen predsednik bil skoraj v nenehnem sporu z vlado, ki bi jo kritiziral, ali s kakšnim drugim sistemom v državi? Kaj bi lahko sploh storil, razen govoril? Pristojnosti predsednik republike nima velikih.

So kandidati, ki državljanom lažejo v obraz, kaj vse bi naredili. Ne, predsednik republike ne more poslati policije in v zapor pahniti kakšnega nepridiprava. Ne more popraviti stanja v zdravstvu. Nima kaj odločati o investiciji Magne. Da kandidati o tem govorijo, so krivi novinarji, ki jih o tem sprašujejo. Češ, da morajo imeti svoje mnenje. Mnenje, s katerim ne morejo ničesar doseči.

V preteklih dneh se je oglasil tudi bivši predsednik, Milan Kučan. Ostro je napadel Boruta Pahorja, ko je dejal, da je ta:

Dosledno molčal, se sprenevedal in izmikal, tako kot ob številnih velikih malverzacijah, katerim je bil priča na najodgovornejših položajih v državi, od Teš 6 do pranja denarja v NLB. S svojim molkom in ignoranco je raznim interesnim skupinam tudi sam omogočal delovanje v škodo državljanov in to mu upravičeno očitajo njegovi kritiki z leve in desne.

Takšnih kritik je veliko. Dobro je, da so. Pomagajo nam se namreč odločiti, kajti Pahor nam zavestno ponuja svoj stil predsedovanja. Očitno verjame, da se ne sme pretirano vmešavati v delovanje drugih institucij, da je omejen v svojih pooblastilih in da mora paziti, kaj in koliko govori, da ne bi preveč razdvajal. Kakršen predsednik je bil do zdaj, takšen bo tudi v prihodnje. Ni razloga verjeti, da se bo spremenil.

Njegovi tekmeci nam obljubljajo drugačno predsedovanje. Takšno, ki nam lahko postreže z novimi konflikti, z novimi besednimi spopadi. To je tudi vse, ker ničesar ne morejo narediti. Si to res želimo?