Zmagoslavje Rusije in polom ZDA na Bližnjem vzhodu

Po koncu hladne vojne so ZDA uspele na Bližnjem vzhodu zagotoviti svojo prevlado, brez da bi Rusija, naslednica Sovjetske Zveze, imela kaj veliko možnosti temu nasprotovati. Že prej so ZDA  stavile na svoja zavezništva z Izraelom, Saudsko Arabijo in Turčijo. Ko je v Iranu padel šah, je nova, islamska republika postala smrtni sovražnik ZDA in zaradi tega so tudi podpirale iraško vojno proti njim. Egipt je po mirovnem sporazumu z Izraelom stopil na pota nevtralnosti, katero so ZDA izdatno podpirale z vojaško pomočjo. Država, ki je ob Iranu bila še največji trn v peti, je bila Sirija.

ZDA so prihod enopolarnega sveta po propadu komunističnega vzhodnega bloka naznanile z vojno proti Iraku, kjer je diktator Sadam Husein naredil napako in zavzel Kuvajt. S tem je prestopil meje, ki so mu bile začrtane. Dober je bil kot protiutež  Iranu, nikakor pa v Washingtonu niso hoteli videti, da bi Irak postal resnično velika sila. Zato so ga v vojni ponižale in izgnale iz Kuvajta.

To je bil bleščeč podvig ameriških oboroženih sil, ki so prikazale popolno premoč nad sicer številčno iraško vojsko. Bila je to tudi medijska vojna. Zdaj, je bil ta sijaj ameriških oboroženih sil odraz resničnosti, ali le medijska propaganda, je težko vedeti. So Iračani res imeli tako visoke izgube? So Američani in zavezniki imeli tako nizke? Bi povedali, če bi imeli večje? Mar recimo ne bi bilo v interesu ZDA, da lažejo o izgubljenih letalih in tankih, ki so jih potem kot vrhunec vojaške tehnologije prodajale po svetu? Kakorkoli, prva zalivska vojna je naznanila prihod ameriške dobe na Bližnjem  vzhodu in v svetu. Zanimivo, da je druga zalivska vojna proti Iraku tudi naznanila njen konec, čeprav je to tedaj, leta 2003, vedel le malokdo.

Z okupacijo Iraka, so ZDA na stežaj odprle vrata poražene države svojemu velikemu sovražniku v regiji, Iranu. Zdaj, štirinajst let po začetku druge vojne proti Iraku, lahko opazujemo, kako se šiitske milice skupaj z iranskim prostovoljci borijo skupaj z iraškimi vojaki proti sovražnikom centralne oblasti v Bagdadu. Irak je iranski zaveznik bolj, kot je zaveznik ZDA.

Potem je tu Sirija. Na valu arabske pomladi, so protesti prišli tudi v to državo in privedli do krvave državljanjske vojne, v katero so se začele vmešavati zunanje sile. ZDA so le hotele uresničiti svojo željo, uničiti še en neodvisen režim, kakor so to pomagale storiti v Libiji in kakor niti približno niso bile pripravljene storiti v Egiptu ali Bahrajnu. Toda, ta vojna se je obrnila drugače, kot je bilo načrtovano. Iransko in rusko vmešavanje je Asadovemu režimu omogočilo preživetje, dolgoročno pa zmago v državljanjski vojni. Zdaj so ZDA v Siriji zelo omejene in lahko računajo na nekaj skupin ‘zmernih upornikov’ in Kurde, ki pa so se znašli v sila kočljivem položaju.

Turčija je bila desetletja izrednega pomena za omejevanje sovjetskega vpliva in v začetku sirske državljanjske vojne in potem ob ruskem posredovanju, je kazalo, da bo to vlogo tudi tokrat odigrala. A potem je prišlo do poskusa vojaškega udara in predsednik Erdogan je, potem ko je v Siriji dal celo sestreliti rusko letalo, naredil radikalen obrat proč od ZDA in k Rusiji. Turčija ni več zanesljiv NATO zaveznik in skupaj z Rusijo in Iranom skuša oblikovati prihodnost Iraka in Sirije in to neodvisno od ZDA, kar ameriško sposobnost tam delovati še dodatno omejuje.

Celo v Saudski Arabiji je postalo jasno, koliko je ura, zaradi česar je manj groženj Rusiji in več pripravljenosti sodelovati. Saudska vojna v Jemnu je katastrofa, nizke cene nafte, s katerimi so hoteli disciplinirati Rusijo, so pripeljale do ogromnega deficita, ki grozi, da bo potopil saudske finance, v Siriji Saudska Arabija skorajda nima več možnosti karkoli spremeniti.

ZDA so na Bližnjem vzhodu doživele potop. Pomislite, največja vojaška sila na planetu, podprta z največjim gospodarstvom, z veliko tehnološko prednostjo pred svojimi  tekmeci, je uspela v  nekaj več kot dveh desetletjih zakockati večino svojega vpliva. Po drugi strani je Rusija, s pol manjšim prebivalstvom, kot ga je imela Sovjetska Zveza in z oboroženimi silami daleč od sovjetske moči, uspela s posredovanjem v Siriji, predvsem pa z ustreznim diplomatskim pristopom, doseči pravo zmagoslavje. Ruski položaj je izredno dober.

Takšno stanje je posledica pristopa. Na eni strani ZDA, ki probleme rešujejo z brutalno vojaško silo in metanjem denarja iz helikopterjev za vsakogar, ki se je pripravljen boriti zanje v katerikoli vojni že. S tem pristopom so si uspeli Američani ustvariti veliko sovražnikov, kupljeni zavezniki pa so le plačanci, vedno pripravljeni, da jim v hrbet potisnejo nož. Prav zaradi tega pristopa je Američanom uspelo podpirati zmerne in manj zmerne upornike v Siriji in so bili še kako sokrivi za vzpon Islamske države.

Ruski pristop je bil drugačen, bolj previden in omejen. V Siriji je in še deluje zelo malo ruskih vojakov in njihove letalske sile tam so bile ves čas ravno dovolj velike, da so tehtnico nagnile v prid sirskim vladnim silam. Malokdo zaradi neposrečenega poročanja ZDA ve, da Rusija v Siriji sodeluje z Iranom, ki Damasku pomaga z borci na tleh. Morebiti je iranski odtis celo večji od ruskega.

Ruska sirska intervencija je ves čas delovala tudi kot prikaz ruske vojaške moči, kot oglas za rusko orožje. Nič čudnega, če je potem zanimanje za to orožje visoko in si ga želijo številne države.

Kar Rusija dela bolje od ZDA je, da meče manjšo senco nad regijo. Omejeno posredovanje v Siriji kaže, da nimajo namena popolnoma nadzorovati sirske vlade, kar potem v Bagdadu ali Ankari razumejo na način, da so Rusi lahko zaveznik, a ne tako nevaren kot Američani, ki bodo slej ko prej hoteli instalirati svoje ljudi in obvladovati lokalne oblasti. Rusija resnici na ljubo tega niti ni sposobna. Ne vojaško, ne gospodarsko. Kar lahko doseže je, da zgradi zavezništva, resnična zavezništva, v katerih ne deluje kot vodilna, ampak kot enakopravna sila. Nihče ne more reči, da Putin lahko karkoli ukaže Erdoganu, recimo.

Na Bližnjem vzhodu je Rusija dokazala, da lahko z ustreznim pristopom šibkejša sila doseže zmagoslavje nad močnejšo.

 

Advertisements

One thought on “Zmagoslavje Rusije in polom ZDA na Bližnjem vzhodu

Komentarji so zaprti.