Četrtkovo soočenje med preostalima kandidatoma za predsednika republike je bilo čisto spodobno. Udarila sta se, no, to je že skoraj preostra beseda, dva politika, primerna za ta položaj. Resnici na ljubo sta si kar podobna in glavna razlika, ki jo ponujata volivcem, je v pristopu. Medtem ko Borut Pahor skuša povezovati za vsako ceno, bi bil Marjan Šarec bolj glasen. Prvi bi bil v imenu miru in nevmešavanja v delovanje institucij večkrat tiho, kot njegov nasprotnik. Pahor verjame, da ne gre pretiravati z izražanjem svojega mnenja, če od tega  tako ni nobene koristi, Šarec bi bil bolj vztrajen in bi s tem tvegal konflikt.

Najboljši primer tega pristopa so strici iz ozadja. V nekem trenutku v soočenju, je Pahor izjavil, da ni neumen, da bi povedal, kdo ti so, medtem ko je Šarec prav vrtal vanj, naj se že enkrat izjasni. Pahor ne bo razburkal vode z imeni, Šarec pa to prav hoče.

Če je bilo soočenje solidno in umirjeno in sta se oba kandidata predstavila v dobri luči pa so bili odzivi na družabnem omrežju twitter cinični, posmehljivi in žaljivi. Kdorkoli je mislil, da v tej državi potrebujemo največjo opozicijsko stranko, da producira zagrenjene komentarje, se je motil. Ne, ob ideološko sorodnih kandidatih, se bije prav strupen boj. Polno je navijačev, veliko od teh povezanih s katerim od kandidatov, ki skočijo na vsako neposrečeno besedo, pretiravajo manjše  in večje napake in skušajo kandidata, ki ga ne podpirajo, predstaviti kot totalnega idiota. To so ljudje, katerih politična izbira mora drugače redno sodelovati v vladajočih koalicijah. Volivci SD, Levice, propadlega Zaresa in LDS-a, ki je že nekaj časa na smrtni postelji in tako dalje. Liberalci in socialisti, ki se ne prepirajo o tem, ali je NOB bila nekaj dobrega, ampak o tem, ali je prav pokopavati ostanke domobrancev in postavljati spomenike vsem v in po drugi svetovni vojni pobitim. Razlike niti niso pretirane. No, nekaj je tudi osebnih zamer.

Ta razdiralnost je na trenutke prav neprebavljiva.

Še k sreči je vse skupaj omejeno na družabna omrežja in na kakšen blog in na medije, ki pač hočejo s čim bolj negativnim pristopom povečevati svojo gledanost ali branost. Zdi se namreč, da ob poplavi soočenj večini predsedniška tekma ni več zanimiva. Če so soočenja na sporedu vsak dan, postanejo dolgočasna, še posebej, ker so vprašanja, ki se postavljajo, podobna. Zaradi tega je vprašanje, ali lahko karkoli še spremeni razmerje moči med Pahorjem in Šarcem.