Vsi ti strici v ozadju

Kdo stoji za Marjanom Šarcem? So to res strici iz ozadja, o katerih govori Borut Pahor, a jih zavoljo miru noče poimenovati? Je to bivši predsednik republike, Milan Kučan, ki očitno nima najboljšega mnenja o Pahorju? So to intelektulci s svojim pismom, v katerem so državljane pozivali, naj trenutnega predsednika nikar ne volijo? So to politiki in privrženci propadle stranke Zares, ki jih vodijo številne osebne zamere? Je to neka na pol tajna Udbovska organizacija, ki že četrt stoletja vlada iz ozadja in na oblast postavlja koristne idiote, lutke, ki jih lahko ob pravem času zavrže, s tem pa ohranja prave vzvode moči v svojih rokah?

Ne dvomim v obstoj stricev in tet v ozadju. Dvomim pa v njihove skoraj mitološke moči. V vsaki državi obstajajo razne elite, ki skušajo na vse načine obvladovati politični prostor in tako zasledovati svoje interese. Slovenija ni nič drugačna. Imate države, kjer mediji, gospodarstvo in politika delajo z roko v roko, da bi preprečili krepitev vsake politične alternative in potem na oblasti rotirajo predstavnike dveh ali treh političnih strank. V ozadju medtem vse poteka po starem.

Jasno je, da bo vsak z malo večjo močjo slej ko prej pristopil politikom in jim začel pihati na dušo, obljubljati ali groziti, da bi dosegel svoje. Jasno je, da bo podpiral ljudi, za katere bo menil, da bodo bolj vodljivi. Jasno je, da bo lobiral za rešitve, ki bodo njemu v korist. To ni nič nenavadnega, sploh pa ni nekaj, česar bi se bilo mogoče ogniti. Pravo vrašanje je, koliko moči premorejo izvoljeni politiki, da se uprejo takšnim pritiskom.

Seveda, pritiski niso nujno povezani z gospodarskimi interesi, z zakonodajo, ki omogoča bogatenje tega ali onega. Lahko gre za kaj bolj nedolžnega, recimo za željo, da se politik ne bi udeleževal kakšne proslave, ali se družil s kom, ki velja za političnega nasprotnika.

Strici v ozadju so, a pretiravati njihove vloge ni najbolj pametno. Še posebej jih ni pametno prikazovati, kot da so mafija, ki obvladuje državo, ali, bolj slikovito, Udbovska zarota. S tem namreč prikrijemo pravo naravo politično gospodarskega sistema, v katerem živimo in v katerem imajo različni igralci različne interese in le te skušajo tudi uresničiti s takšnimi in drugačnimi pritiski.

K Marjanu.

Ja Šarec projekt teh stricev iz ozadja? Da in ne. Verjamem Šarcu, da nastopa povsem neodvisno, iz lastne ambicije. Da želi ali postati predsednik republike, ali si pripraviti teren za državnozborske volitve. Zakaj ne bi? Vsak politik ima svoje ambicije in županovanje mestu, kot je Kamnik, je lahko le začetek pohoda. Gre za čisto spodobnega politika, ki se tu in tam še lovi, ko gre za pristojnosti predsednika republika, a se je vsekakor sposoben naučiti vsega potrebnega. Da, nima vseh Pahorjevih izkušenj, a če bi izbirali samo glede na izkušenost, na volitvah nikoli ne bi menjavali politikov.

Razumljivo je, zakaj je Šarcu v prvem krogu uspel takšen uspeh in zakaj je tudi v drugem konkurenčen. Del slovenskega prostora je po vseh letih neumornih kritik na račun Boruta Pahorja čakal na rešitelja. Nepomembno je, če je temu ime Marjan. Ko se je pojavil, ko je dobil nekaj več medijske pozornosti, je ta del volilnega telesa, sploh pa politično bolj aktivnega prebivalstva in intelektualcev, ki jim je Pahor ves čas šel na živce, pridrvel v njegov objem. Končno, rešitelj. Pri tem seveda ne razmišljajo preveč, ali bo Šarec kaj posebej drugačen predsednik, kot Pahor. V resnici, razen malo drugačnega, bolj aktivnega pristopa, niti ne. Ne bo se udeleževal blagoslovov šol, bo pa hodil k maši. Več bo dal na partizane in tu in tam bo kaj zabrusill predsedniku vlade. Manj fotografij bo objavil na spletu in manj proslav se bo udeležil. To je pa tudi vse.

Verjamem, da je Marjan Šarec svojo kandidaturo zastavil povsem neodvisno, da pa so ga potem prav tisti strici in tete iz ozadja, o katerih  je toliko govora, uporabili kot kladivo, s katerim lahko udarijo po Pahorju. Lahko mi seveda rečete, da sem naiven, da v tej državi ni mogoče vstopiti v politiko brez zakulisno pripravljenega načrta, skupaj z medijsko propagando in lažnimi anketami, ampak jaz resnično ne verjamem v sposobnost ljudi izvajati takšne programe. Ljudje, sploh tisti z močjo, niso tako inteligentni in manj razumejo svet okoli sebe, kot si mislite.

Pomena stricev iz ozadja ne gre pretiravati. Obstajajo in vedno bodo. Takšni in drugačni. Povsod. Zato je bolje govoriti o sposobnosti politikov, da izpolnjujejo svoje obljube, ne glede na pritiske močnih in dobro povezanih, ne glede na medijske napade.

Advertisements