Še vedno ostaja grenak priokus.

Hillary Clinton so že davno pred volitvami razglasili za zmagovalko, njeno predsedovanje se je zdelo neizbežno. Na začetku nisem imel razloga, da bi v to dvomil. Še manj sem imel razlog, da bi verjel v zmago Donalda Trumpa, ki se ni zdel le kot klovn, ampak tudi nekdo, ki ni del republikanskih elit in kot tak zmožen dobiti nominacijo te stranke. Kljub temu, da so mu raziskave javnega mnenja od vsega začetka kazale zelo dobro. Toda potem je kampanja potekala in vedno bolj jasno je postajalo, da Donald Trump ima možnosti, da postane republikanski kandidat. Vsak, ki se vsaj malo spozna na ameriški politični sistem, je vedel, da mu to skorajda avtomatsko prinese nekaj držav, ki v vsakem primeru volijo republikanca. A še vedno je bilo bolj verjetno, da bo zmagala Hillary.

Hillary Clinton je seveda svojega tekmeca v demokratski stranki, Bernija Sandersa, premagala nepošteno. Demokratska stranka je bila, to je zdaj po vseh razkritjih jasno, skorumpirana in tekma je bila nastavljena v njeno korist. V primerjavi s Trumpom ni mogla računati na nepošteni sistem, ampak je morala prepričati ameriške volivce. Kljub temu, ob vsej podpori medijev in ob vseh svojih izkušnjah, se je zdelo da je zmaga njena.

Toda, ko je kampanja potekala, je postajalo vse bolj jasno, kaj Donald Trump je. Odgovor nezadovoljnih množic, naveličanih politične korektnosti, predvsem pa skorumpiranih političnih elit in njihovega leporečja. Trump je na svoja zborovanja uspeval dobivati množice, pri Hillary so bile dvorane na pol prazne. Ni bilo potrebne energije. Večina javnomnenjskih anket je bila prirejenih, a nekaj jih je bilo takšnih, ki so dobro prikazovale pulz ameriškega volilnega telesa. Zato je bilo jasno, da je tekma tesna in da bo odločalo nekaj ključnih držav.

Tisti, ki smo se tega zavedali, smo imeli prav. Tisti, ki so navijali za Hillary, so se motili, ali so pač lagali. Zaradi tega imam še vedno grenak priokus. Kako je mogoče razplet volitev v ZDA bolje od plačanih novinarjev napovedovati od doma, s spremljanjem nekaj anket, javnih nastopov, soočenj, spremljanjem družabnih omrežij in s površnim poznavanjem ameriškega političnega sistema in zgodovine? Nekaj tu ne štima.

Kakorkoli, laži se niso končale s Trumpovo izvolitvijo. Ne, še vedno nismo v tretji svetovni vojni ZDA niti niso napadle Severne Koreje. Trump se je vsaj v zunanji politiki izkazal za izredno racionalnega. Ameriška vojaška moč je skrhana, kar Trump nadomešča z bombastičnim govorjenjem. Po drugi strani veselo prodaja orožje svojim zaveznikom in tako ustvarja delovna mesta doma, sploh pa skrbi za zaslužek lastnikov orožarske industrije.

Niso ga še odstavili. Spomnimo se, koliko je že bilo napovedi, da so mu dnevi šteti. Nič ne kaže, da bi temu bilo tako in tudi zgodbice o ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve so se sesule in vse kar je ostalo, je nekaj trolov na družabnih omrežjih in nekaj kupljenih oglasov prav tako na družabnih omrežjih. In poročanje ruskih medijev. Če je to vmešavanje, potem lahko kar prepovemo delovanje tujih medijev.

Tudi to, da bo Trump ostal na položaju, je bilo predvidljivo. Odstavijo ga lahko le republikanci, ki tega seveda ne bodo storili, ne glede na vse vpitje demokratov in medijev. Po drugi strani, namesto Trumpa bi prišel Pence, konservativec, ki bi vodil podobno politiko, le da bi manj tvital. Hillary ne bi nikoli postala predsednica. Še več, če bi po kakšni norosti demokrati na naslednjih volitvah proti Trumpu znova v boj postavili Hillary, ni rečeno, da Trump ne bi zopet zmagal. Američanom gre Clintonova prav tako na živce, kot Trump.

Kaj reči leto dni po Trumpovi izvolitvi? Da stvari niso tako slabe, kot se prikazujejo. Mediji pretiravajo. Trump je republikanec, ki navznoter izpolnjuje program republikancev.  Napad na Obamacare je le izpolnitev njihovih želja. Preganjanje ilegalnih migrantov tudi. Jasno je, da to pomeni tudi nižanje davkov za bogate in še večji udar po revnih. Navzven ZDA niso nič bolj agresivne, kot so bile pod Obamo. Stare vojne se nadaljujejo, k sreči ZDA niso začele nobene nove. Orožje pa prodajajo, seveda. ZDA niso fašistični imperij, so takšne, kot so bile pod Obamo, le da z boljšim gospodarstvom. Tudi pod Obamo so policisti nesorazmerno pobijali temnopolte. Militarizirana policija ni od včeraj. Rasistov tudi ni nič več, kot jih je bilo.

Trump bo svoj mandat skoraj zagotovo končal. Ali bo to škodilo republikanski stranki, bomo še videli. Zdaj republikanci v svojih rokah držijo večino moči v ZDA, kar ne more trajati v nedogled. Toda, če se demokrati ne bodo osredotočili na pomembna vprašanja in bodo pogrevali vse v zvezi z Rusijo, potem bodo težko prepričali Američane, da so stranka prihodnosti in stranka z odgovori na njihova vprašanja.