SDS ni več najmočnejša stranka, razmerja sil so pa takšna, da je zelo mogoče koalicija štirih,  Šarca, SD, SMC in DeSUS. Politična desnica se zdi potolčena, še posebej, ker Marjan Šarec odžira podporo NSi in SDS.

Po anketi Mediane, je Marjan Šarec s 12,3% na prvem mestu, SDS podpira 8,6%, sledi SD s 8,3%, SMC s 6%, Levica s 5%, DeSUS s 4,6% in NSi s 3,7%. Možnost za vstop v Državni zbor bi po anketi, ki kaže, da 20% še ne ve, koga bi volilo, 20% jih pa sploh ne bi volilo, imata še Dobovškova Dobra država s 2,6% in SNS s 1,7%.

Pri teh odstotkih je treba biti previden, še posebej pri strankah, katerih odstotki so nizki. Pri vsaki anketi javnega mnenja moramo upoštevati možen odklon in če je ta odstotek ali dva, to že lahko pomeni razliko med napovedjo vstopa v Državni zbor ali ne.

Nekateri dvomijo, da ima Marjan Šarec res takšno podporo, češ da gre le za umetno napihovanje s strani nekaterih medijev, s ciljem, da se vpliva na javno mnenje. Toda, spomnimo se le predsedniških volitev, ko so se pojavljali enaki dvomi. Marjan Šarec je takrat dosegel odličen rezultat. V preteklosti je slovensko volilno telo dokazalo, da lahko podpre politično stranko, ki je skorajda povsem brez programa in z ljudmi, ki jih ne pozna, razen vodilnega obraza. Ne gre dvomiti, da se po Cerarjevem uspehu ne more ponoviti nekaj podobnega, tokrat z novim rešiteljem. To je mogoče pojasniti s prehajanjem dela volilnega telesa, ki ni zadovoljno z nobeno obstoječo politično stranko in mrzlično išče alternativo.

Pri takšnih razmerjih sil, kot se kažejo, lahko pričakujemo veliko spopadov med Šarcem in SD in manj napadov na SDS, ki se že zdi poražena. Gre namreč za to, kdo bo predsednik vlade, Marjan Šarec ali Dejan Židan. Ker kaže na razdrobljenost političnega prostora, bo zelo zanimivo opazovati, kdo se bo s kom povezoval. Ni nujno, čeprav se zdi najbolj logično, da bodo novo koalicijo sestavili Šarec, Židan, Cerar in Erjavec. Prisotnost drugih strank bo prinesla več maneverskega prostora.