Kaj je narobe z Europarkom?

Spominjam se, da sem pred davnimi leti, ko še ni bilo trgovskega centra Europark, gledal iz četrtega nadstropja poslovno trgovskega centra City na Titov most. Bil je malodane prazen, le tu in tam je kdo šel peš na ono stran Drave. Zdaj je drugače. Ljudje se kar valijo v Europark in ta del mesta je postal živ. Ni težko razumeti, zakaj.

Ljudje imajo pač radi, če imajo na voljo parkirna mesta, sploh če naredijo večji nakup, če imajo vse na kupu, od sanitarij do lekarne, od športne trgovine do restavracij, če so zmerom na toplem in suhem. Zato so trgovski centri uspešni, medtem ko se stara središča mest spreminjajo v turistične destinacije. Saj je vse lepo, samo sila nepraktično. Poskusite narediti večji nakup v majhni trgovini v središču mesta. Boste potem v vrečkah nosili nakup kdo ve kam? Pozimi, recimo? Za turiste je po drugi strani staro mestno jedro bolj privlačno od nakupovalnega centra.

V Večeru je zapis izpod peresa Oliverja Vodeba, ki izhaja iz tega, da je bila izgradnja Europarka ‘ena največjih napak, ki jo je kadar koli napravila katera koli županska ekipa v celotni zgodovini Maribora’. Ta naj bi zadela v samo jedro življenj Mariborčanov, bila kriva za prazne ulice v centru, celo za propadanje tržnice.

S tem se nikakor ne strinjam. Če ne bi bilo Europarka, bi bil center mesta le še bolj prazen. Ljudje bi se pač odpravili tja, kjer bi bila večja nakupovalna središča in življenje večine bi se še bolj premaknilo od centra na obrobja. Ne strinjam pa se tudi z zelo negativnim pogledom na sama nakupovalna središča, kot bi ta bila nevaren tujek, ki bi se mu bilo najbolje izogniti. Kajti, kakšna bi bila alternativa? Kakšen odstotek ljudi pa bi želel živeti v svetu majhnih, butičnih trgovinic, po možnosti dražjih in slabše založenih? Koliko ljudi bi želelo živeti v svetu, kjer se, kakor meni Vodeb, skozi centre, kot je Europark, ne bi nadaljevala ‘zgodovinska kolonizacija regije s strani nemško govoreče Evrope’ in bi potemtakem več stavili na domače izdelke? Tudi, če bi to pomenilo veliko manj izbire? Mar ne bi to privedlo do tega, da bi se potem trume, kakor je to že bilo včasih, valile v sosednje države, kjer bi to bilo na voljo? Ne bi posledica bila zaostajanje naše države?

V tem zapisu je veliko negativnega odnosa, ki izdaja določeno ideologijo. Veliko je pretiravanja in tudi nerazumevanja človeške narave. Očitno je tudi negativno mnenje do potrošniške družbe, kar najbolje vidimo v uporabi določenih označevalcev za tisto, kar avtorju ni všeč. Besede kot prazno, pocukrano, celo nasilje.

Europark je neposreden razlog, da je velik del osrednje Gosposke, pa tudi drugih centralnih ulic, prazen, da trgovine propadajo, da večji del prebivalstva redno zahaja v grdo, svetlečo stavbo praznih, bleščečih podob, ki ljudi odsevajo zgolj kot številke. Pocukranost in hkratno nasilje sta namreč temeljna značilnost prostorske dominacije. Tako se lahko naši otroci na primer igrajo na igralih, medtem ko sami nakupujemo, na kosilu se srečamo s prijatelji in jemo v atmosferi, polni vnaprej pripravljenih vonjev, strateško oblikovanih svetlobnih napisov, izložb, mimoidočih potrošnikov, ki nosijo polne vrečke z natisnjenimi slogani znamk, po kosilu pa spet nadaljujemo nakupe.

Da, obstajajao ljudje, ki jim velika trgovska središča gredo na živce. Obstajajo ljudje, ki jim gre na živce pretirano potrošništvo. Toda, upam si trditi, da večina ne misli tako in to tudi dokazuje iz dneva v dan. S tem, da se podaja v ta središča. Kot v ameriško verigo hitre prehrane, McDonalds, ki je vedno poln in ki ga nekateri tako sovražijo, da bi ga najraje prepovedali. Vemo, da je bil McDonalds v središču Maribora vedno poln. Ko je od tam odšel, so se ljudje pač preusmerili v njihovo restavracijo v Europarku.

Veliko hodim po središču mesta in meni se zdi, da se vendarle razvija. Da, res je, ob določenih urah je mrtev in marsikdo je moral zapreti vrata, ker mu ni uspelo. Nazadnje Grku, za kar mi je zelo žal. A nekateri drugi vendarle uspevajo in njihova ponudba je vedno boljša. Kar je treba razumeti, je da centri mesta ne smejo tekmovati z velikimi trgovskimi središči. Ponuditi morajo nekaj drugega, sicer bodo vedno izgubili. Večina ljudi namreč ima avto in se bo preprosto odpeljala drugam. Tu so vprašanja najemnin, dogodkov, ki v mesto pripeljejo obiskovalce, razvoj turizma, tudi standard meščanov. Saj bi bilo lepo večkrat hoditi v razne lokale, a to je povezano z denarjem, ki ga marsikdo nima.

Z Europarkom po moje ni nič narobe. Dobro je, da je tam, kjer je. Drugo vprašanje pa je, kako oživiti mestno središče, da bo živo dlje časa, ne samo recimo med dvanajsto in eno, ko so marsikje malice in ljudje pridejo iz služb ali v časih, ko v mesto pride več turistov. Najti je treba primerne pristope. Še najbolj pa, manj je treba težiti in bolj hoditi v samo središče mesta in delati promet tamkajšnjim trgovinam in lokalom.

Advertisements