S peticijo proti baterijski reji kokoši nesnic

Organizatorji peticije za ukinitev prodaje jajc iz baterijske reje so zbrali že več kot 11000 podpisov. Na spletni strani, na kateri lahko peticijo tudi podpišete, so objavili pismo večjim trgovcem na slovenskem trgu.

Pozivamo vas, da umaknete jajca iz baterijske reje in jajčne izdelke, ki so pripravljeni z uporabo jajc iz baterijske reje, z vaših polic. Kot največji slovenski trgovci ste soodgovorni za vzdrževanje obstoječe ponudbe jajc iz baterijske reje pri proizvajalcih. Ohranjanje baterijske reje kot najbolj invazivne in izkoriščevalske oblike reje kokoši nesnic pa ob rastoči alternativni ponudbi jajc in zmanjševanju razlik v ceni danes ni več sprejemljivo.

Baterijska reja v Sloveniji predstavlja 61%,  36% je talne reje, 2% iz  proste reje in 1% iz ekološke. Pri baterijski reji je ob življenju v kletki 13 kokoš nagnetenih na enem kvadratnem metru, mestem ko je pri talni kokoši 9. Pri prosti reji so kokoši podnevi na prostem.

Po besedah direktorja Jate Emona, Stojana Hergoutha, je baterijska reja v številnih parametrih boljša:

Najmanjša emisija prahu, smradu in CO2, najčistejša jajca, najmanjša poraba krme po jajcu in najmanjša smrtnost kokoši je po njegovih besedah v baterijski reji, vse ostale reje so slabše v vseh naštetih parametrih.

“Najslabše jo higiena jajc odnese pri prosti reji, največja je tudi smrtnost in tveganje kužnih bolezni, največja poraba krme in največje emisije prahu, smradu in CO2 v okolje,” je dejal in dodal, da je življenjska doba kokoši v vseh tipih reje pri tržnih proizvajalcih omejena na eno leto.

V Evropski Uniji je delež kokoši nesnic v kletkah po državah po poročanju Večera, različen. V sosednji Avstriji je tako recimo le 2%, v Litvi 95,6%.

Leta 2012 je v EU začela veljati evropska direktiva, s katero so najprej nameravali v EU povsem prepovedati rejo kokoši nesnic v kletkah oziroma baterijsko rejo, vendar je lobi rejcev, ki so opozarjali na stroške, bil premočan. Tako je bila sprejeta odločitev, da morajo kletke biti nekoliko večje. Pred letom 2012 so rejci kokoši lahko imeli v kletkah, ki so merile vsaj 550 kvadratnih centimetrov, zdaj morajo te meriti vsaj 750 kvadratnih centimetrov.

Čeprav lahko verjamem rejcem, da je baterijska reja ekonomsko najbolj učinkovita, pa malo težje verjamem, da kokoši ravno uživajo utesnjene na majhnem prostoru. Zato podpiram izboljšanje razmer na tem področju. Postopno, seveda. Če Avstrijci zmorejo, zmoremo tudi mi. Hkrati gre za eno majhnih stvari, kjer lahko naredimo nekaj dobrega, brez večjih posledic, razen mogoče minimalnega zvišanja cen. Na kritiko, da bi tudi minimalno zvišanje cen jajc negativno vplivalo na najrevnejše, odgovarjam, da je ravno zaradi tega nujno  dviganje minimalnih plač, pokojnin in socialne pomoči.

Advertisements