Za Socialne Demokrate je ena izmed prioritet boj proti neenakosti. Je to v državi z eno najnižjih stopenj neenakosti na svetu res potrebno?

Predsednik SD, Dejan Židan, je ob potrjevanju programa Samozavestna Slovenija v začetku tega meseca napovedal, da bo ena izmed treh prioritet stranke boj za družbeno neenakost. Kot je povedal Židan, je neenakost družbeno zlo, ki vodi v konflikte. Ta neenakost po njegovih besedah prihaja v različnih oblikah, od dohodkovne, do neenakosti pred zakonom in dostopa do zdravstva.

Kritiki Socialnih demokratov so se hitro oglasili, češ da v državi, ki se lahko pohvali z eno najnižjih stopenj neenakostih na planetu, to ni potrebno. Bolj zlonamerni so navrgli, da se s tem dela na enakost v revščini. To so seveda ljudje, ki bi raje videli več neenakosti, večji razpon med najnižijimi in najvišjimi dohodki, ker da je Slovenija preveč socialistična. Ljudje, ki verjamejo da bo prosti trg rešil vsak problem.

Zame osebno je zelo pomembno, da imamo urejene minimalne plače, minimalne pokojnine, socialno pomoč, otroške dodatke in tako dalje, vse, kar preprečuje revščino med državljani, nudi dostojno plačilo za delo in hkrati nudi varnostno mrežo za tiste, ki zaposlitev izgubijo. Seveda je potrebna razlika med minimalno plačo in socialno pomočjo, toda po mojem mnenju je treba povečati obe in to razliko ohraniti, seveda pa je treba narediti vse, da se čim več ljudi zaposli.

No, Socialni demokrati so na žalost pokazali, da so še kako pripravljeni zavirati višanje minimalnih plač in nazadnje tudi socialne pomoči.

Manj, kot zagotavljanje dostojnih najnižjih dohodkov, me zanima omejevanje navzgor. Ni mi toliko mar, koliko zasluži direktor, če so zaposleni v podjetju primerno plačani. Upam si trditi, da tako razmišlja tudi večina zaposlenih. Komu mar, če ima šef jahto, če imajo vsi dovolj visoke plače, da lahko normalno živijo.

Seveda pa je tu nevarnost. Če ni ovir rasti neenakosti, se te samo povečujejo, dokler ne dosežejo absurdnih razsežnosti. Nekdo, ki danes zahteva, da je njegova plača trikrat višja od najnižje plače, se jutri vrne in trdi, da mora biti razlika desetkratna, pojutrišnjem pa je že zopet nezadovoljen in mu niti stokratnik ni več dovolj in nekaj mrmra o prekletem socializmu, ki jemlje pridnim in daje nesposobnim. Nikoli ni dovolj.

Ponosen sem, da živim v državi, kjer so razlike med revnimi in bogatimi, med najnižjimi in najvišjimi plačami še niso tako absurdno razbohotile, kot recimo v ZDA ali Braziliji.  Zaradi tega si o tej temi ne delam pretiranih skrbi. Kot rečeno, zanima me dvig najnižjih dohodkov, manj to, koliko zaslužijo že najbolje plačani.  Zanima me tudi dostop do kvalitetnega zdravstva, kot to poudarjo pri SD, saj ni vse v plačah, ampak tudi v tem, kako se davkoplačevalski denar porablja. Ne le v zdravstvu, povsod je potrebno čim več učinkovitosti, ki bo davkoplačevalcem za njihov denar prinesla čim boljše storitve.

Želim torej, da Socialni demokrati in druge stranke v boju proti neenakosti predvsem skrbijo za dvig dohodkov najrevnejših in da preprečijo posnemanje držav, kjer so razlike ušle iz vseh normalnih okvirjev.

Advertisements