Državni proračun je imel v prvih petih mesecih 64,3 milijona evrov presežka, medtem ko je bilo v istem obdobju lani 33,9 milijona evrov primanjkljaja. V prvih petih mesecih se je v proračunu nabralo za 3,5 odstotka več denarja kot v istem obdobju lani.
Posledica gospodarske rasti so vedno večji davčni prihodki.
Glavni vir prihodkov so davki – teh je bilo za 3,36 milijarde evrov, kar je 6,4 odstotka več, kot je bilo davčnih prihodkov v istem lanskem obdobju.
Slovenija ima s 4,6% letno rastjo BDP, eno najhitrejših rasti znotraj evro območja.
Ker zaradi zapletenega sestavljanja vladne koalicije in sledečih pogajanj s sindikati javnega sektorja, v tem letu še ni pričakovati šoka v obliki velikega povečanja izdatkov za plače v javnem sektorju, lahko pričakujemo, da bo država še naprej ustvarjala presežek. Če se bo nadaljevala gospodarska rast, bo počasi padala tudi zadolženost države glede na BDP. Ta je sicer v začetku leta poskočil na 75,1%, a pričakujemo lahko počasno padanje. Leta 2015 smo bili zadolženi s 82,6%, pred začetkom krize, leta 2008 pa 21,8%.
Toda, uspehi bodo prinesli tudi večje apetite in pritiske za večanje proračunskih odhodkov, s čimer se bo morala soočiti nova vlada.