‘Najbolje bi bilo, da Slovenija dobi veliko koalicijo, ki jo morata sestavljati prvi in drugi na volitvah. Tako bi prišlo do trdne koalicije, ki jo Slovenija potrebuje,’ je Matej Tonin pojasnil odločitev izvršilnega odbora Nove Slovenije, da se v prvem krogu iskanja mandatarja umakne iz koalicijskih pogajanj šesterice strank. Jasno je, da je to že od vsega začetka bila njegova intimna želja. Mogoče še vedno računa, da bi sam postal kompromisni predsednik vlade, saj nasprotovanje Janezu Janši med večino strank še vedno ostaja neomajno.

Marjan Šarec zdaj nima dovolj podpore, da bi postal mandatar. Peterica strank. LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, ima 43 poslancev, potrebuje jih pa v prvih dveh krogih 46, torej večino. NSi jih ima 7 in brez nje Šarcu ostane še možnost, da zaprosi Levico, ki jih ima 9, vendar pa so bili mostovi s to stranko že rahlo načeti, saj se je dobro videlo, da si bolj želi koalicije z NSi. Vsekakor pa bodo tudi v tem primeru potrebna pogajanja, ki se utegnejo zavleči.

V NSi so vsekakor morali tehtati pluse in minuse pridružitve Šarčevi koaliciji. Po eni strani so lahko v pogajanjih kljub le sedmim poslancem zahtevali veliko več, kot bi drugače, saj so vedeli, da brez njih ne bo šlo. Obetalo se jim je, da bodo lahko uresničili dele svojega programa, a ker bi po drugi strani šli v koalicijo z levo sredino, bi to pomenilo, da večine zagotovo ne bi mogli. To bi jih pri volivcih drago stalo, njihov program je namreč mnogo bolj usklajen s SDS. Torej, tehtati so morali med tem, da uresničijo dele svojega programa in ob tem tvegajo izgubo dela podpore, ali raje prekinejo s pogajanji in potem tvegajo, da se vzpostavi koalicija z Levico, ki bo seveda pomenila, da se skoraj nič iz njihovega programa ne bo uresničilo in bo država šla v nasprotno smer. Ostaja jim tudi upanje, da bo nekdo le spremenil mnenje in šel v koalicijo s SDS, a s tem je tako, da bodo takšnega volivci potem na naslednjih volitvah uničili.

Potem je tu še možnost novih predčasnih volitev. Zelo mogoče je, da se v NSi-ju slepijo, da bodo s temi pridobili, kakor se slepijo v SDS-u, čeprav kaže, da bodo razmerja sil ostala podobna in bo po volitvah zaplet povsem enak.

Mimogrede, razlog, da bi bila koalicija šestih strank nestabilna (kar bi bila), se zdi v tem primeru lažen, ker recimo da bo po volitvah DeSUS izpadel iz DZ in bo njihove glasove pobrala Alenka Bratušek. Ena stranka bo manj, torej bodo pogajanja za koalicijo peterice. Prepričan sem, da bodo potem pri NSi razmišljali podobno, kot zdaj, da je koalicija z Janšo boljša opcija. Po drugi strani bi tudi koalicija med SDS, NSi in LMŠ lahko bila še kako polna notranjih sporov.

Osebno sem želel uspeh sestavljanju koalicije šesterice, v kateri bi sodelovala tudi NSi, čeprav se ves čas bil skeptičen, da bi takšna koalicija lahko dolgo učinkovito delovala. Namreč, takšna koalicija bi bila najboljši približek veliki koaliciji, kot jo Slovenija zmore, hkrati pa s šestimi strankami tudi približek konsenzualni demokraciji. Bilo bi lepo, če bi Slovenci zmogli sestaviti takšno koalicijo in oddaljiti skrajneže. No, če ta koalicija ni možna, potem upam, da bo nastala koalicija z Levico, ki bo vztrajala vsaj kakšno leto in ob tem skušala rešiti nekaj perečih problemov. Zdravstvo je treba reševati, pogajanja s sindikati javnega sektorja končati, davčno razbremeniti tiste z nizkimi dohodki, ipd….

Po kakšnem letu ali dveh se bodo potem razmerja sil imela čas toliko spremeniti, da bodo nove volitve smotrne.

Zdaj moramo počakati na razplet. Tonin bo šel k Janši, ki skupaj z Jelinčičem lahko sešteje 36 poslancev. Pritiski z njihove strani, da Šarca prepričajo, naj se jim pridruži (SDS-LMŠ-NSi imajo skupaj 45 poslancev in potrebujejo še koga – če bo to Jelinčič, bo še zanimivo), se bodo vrstili. Če ne bo uspeha, bo še vedno možnost, da NSi privoli, v imenu reševanja države, v koalicijo šestih. Marjan Šarec bo po drugi strani moral premisliti, kako naprej. Bo pozval Levico k pogajanjem in bo ta pristala? Najbolj bodo na Levico pritiskali v SD, saj bodo skupaj lažje tvorili močan blok v pogajanjih in zavoljo tega tudi več iztržili. Ali pa bo Šarec požrl svojo besedo, zakockal politično prihodnost in za štiri leta šel v koalicijo z Janšo? Ta, to smo lahko skoraj prepričani, ne bo v korist SDS zapustil političnega prizorišča.