‘Vložimo kandidaturo in presekajmo gordijski vozel in storimo ta korak,’ je novinarjem povedal Marjan Šarec. Kritiki menijo, da gre za poskus z glavo skozi zid, saj da bi naj že peterica političnih strank imela dovolj medsebojnih nesoglasij za zagotovljeno nestabilnost, sodelovanje z Levico pa bi naj vse skupaj le poslabšalo. Taisti napovedujejo predčasne volitve.

Toda, mar ni odgovorno, da se skuša doseči večina in potem izpolniti vsaj nekatere predvolilne obljube, preden se gre na nove predčasne volitve? Mar Marjan Šarec ne ravna pravilno, ko se trudi postati predsednik vlade s tem, da doseže čim boljši kompromis med zelo različnimi političnimi silami? Ga ne bi kritiki v primeru, če bi puško vrgel v koruzo, napadali, da se niti potrudil ni?

No, večina kritik tako ali tako prihaja iz vrst SDS, katere predsednik je uspel  odbiti večino potencialnih partnerjev in kljub relativni zmagi ne more dobiti potrebne večine.

Slikajo se nam obrisi nove vlade, a njen obstoj bo odvisen od podpore Levice, ki želi sodelovati pri posameznih projektih, po drugi strani pa pustiti manjšinski vladi, da prevzema odgovornost. Dejan Židan bi naj postal predsednik državnega zbora, Miro Cerar zunanji minister, Karl Erjavec obrambni. Izredno pomembno bo, kaj bo dobila Alenka Bratušek. Ne znam si predstavljati, da bi ostala na obrobju, saj ni bila izvoljena kot poslanka, kot predsednica stranke pa bi imela močno omejeno vlogo, vsaj kar se tiče prisotnosti v medijih. Nekaj, kar bi verjetno prispevalo k zatonu njene politične kariere.

Ni še povsem jasno, ali bo Levica Marjana Šarca podprla za mandatarja, ali bo potem, ko se je peterica strank brez posvetovanje odločila za mesto predsednika državnega zbora predlagati Dejana Židana, podprla predsednika SD in kmetijskega ministra. Končnega dogovora še niso sprejeli. Kot povedo besede Violete Tomič, Levica nima namena biti noben ‘privesek neoliberalni vladi’ in s tem je jasno, da njihova podpora ni zagotovljena. Volivci levice bi pretirano popuščanje razumeli kot izdajo in kaznovali na volitvah.

Mimogrede, a ni zanimivo, da imamo predsednika vlade, ki je hkrati poslanec, da imamo ministra, ki je hkrati poslanec in da to kar traja in traja? Na tem področju bo treba doreči postopke.

Manjšinska vlada s podporo Levice bo soočena s številnimi ovirami, o tem ni dvoma. Pogledi na to, kako voditi državo, so si pogosto na nasprotnih bregovih. Strank je preveč in vse imajo svoje interese, da ne govorimo o osebnih ambicijah članov teh strank. Marjanu Šarcu bo, če bo to postal, kot predsedniku vlade zelo težko, ker bo moral igrati vlogo posrednika med vsemi temi interesi, hkrati pa bo v zelo šibkem položaju, saj ima le 13 poslancev in je na koncu odvisen od podpore izven koalicije s 43 poslanci. S predsedniki strank kot ministri, mu bo skoraj nemogoče katerega v primeru slabega dela odstaviti, saj mu bo potem tista stranka preprosto odkorakala iz koalicije. To je tudi razlog, zakaj nasprotujem, da bi predsedniki strank bili hkrati tudi ministri.

Ne, Marjanu Šarcu ne bo lahko. Vsaj meni pa se zdi odgovorno, da naredi vse, kar je v njegovi moči, preden gremo na nove predčasne volitve.