Je Sarah Jeong rasistka? Da. Zakaj bo potem kljub temu delala za The New York Times?

Je človek lahko rasist do belcev? Nekateri mislijo, da ne. Tudi nekateri mislijo, da je prav preganjati bele rasiste, medtem ko za druge ne veljajo ista pravila.

Poglejmo si primer Sarah Jeong, ki jo je The New York Times zaposlil v svoje uredništvo za pokrivanje informacijske tehnologije, potem ko je delala za The Verge in Vice. Problem le, da so se našli ljudje, ki so v manj kot 24 urah izbrskali njene stare rasistične čivke. Če Jeongova ne bi bila rojena v Južni Koreji, bi njeni izpadi bili le še en dokaz rasizma belopolte Amerike. The New York Times bi jo napodil. Tako pa so jo vzeli v bran.

Julija 2014 je zapisala, da je ‘nekako noro, koliko užitka dobi, če je kruta do starih, belih moških.’ V nekem drugem decembra tistega leta, se je spraševala, če imajo belopolti predispozicijo, da hitreje zgorijo na soncu, zaradi česar so logično primerni, da živijo pod zemljo, kot goblini. Ob koncu tistega leta je zapisala tudi, da neumni belci označujejo internet s svojimi mnenji, kot psi lulajo po hidranti. Veselila se je tudi izumrtja rase, ki ji, milo rečeno, ni bila najbolj pri srcu.

Nisem med tistimi, ki bi želel, da ljudje izgubljajo službe zato, ker so kdaj rekli kaj neumnega, celo žaljivega, toda ob tem vendarle gre pripomniti, da je obramba The New York Times-a v to smer dvolična. Takole so zapisali v svoji obrazložitvi, zakaj bodo vztrajali pri svoji novi sodelavki:

Spletni troli hočejo, da bi, Times, in druga uredništva izgubljali čas z razpravljanjem o njihovi zlonamerni agendi. Čivke in druge izjave jemljejo iz konteksta, ker nas hočejo motiti in škodovati posameznim novinarjem. Strategija je razdeliti in vladati s tem, da se uredništva enemu za drugemu odpovejo svojim novinarjem. To ni pogovor v dobri veri; to je zastraševanje.

Hja, če bi Fox News zaposlil belopoltega novinarja, za katerega bi v 24 urah našli neke nespodobne izjave izpred dvajsetih let, bi The New York Times v trenutku prešel v napad. Takšen človek mora vendarle nositi odgovornost za svoje izjave, bi vpili.

Ne verjamete? Prav Times je še v začetku tega leta zelo hitro zaradi nedostojnih besed na družabnem omrežju twitter odpustil novinarko Quinn Norton. Tudi njej so morali pobrskati po zgodovini, največji greh pa je verjetno bilo njeno prijateljevanje z nekaj nacisti, s katerimi se sicer po njenih besedah ni strinjala.

V čem je razlika med Sarah Jeong in Quinn Norton? Res barva kože? Je enim dovoljeno nekaj, kar drugim ni?

sarah
Sarah Jeong

Ameriški mediji imajo zelo malo vpliva in takšni primeri še zmanjšujejo njihovo moč. Seveda so na politični desnici z obema rokama pograbili to zgodbo in začeli opozarjati na dvoličnost. Zanje je to še en dokaz sovraštva do belopoltih. Če bi namreč besedo belci v čivkih Sare Jeoh nadomestili s črnci ali židi, bi reakcija bila povsem drugačna. Hja, ne boste verjeli, to se je tudi zgodilo. Temnopolta aktivistka Candace Owen je prav to storila na twitterju in si takoj prislužila kazen. O belcih tako lahko pišeš najbolj grozljive stvari, o ljudeh z drugačno barvo kože pač ne.

Ta zgodba je le še ena v vrsti številnih, ki globoko delijo Američane in potem omogočajo ljudem, kot je Trump, da so zmagoslavni. Kako le lahko zdaj The New York Times prepriča povprečnega belopoltega volivca v Montani, če si ta misli, da gre za časopis sovražen samemu njegovemu obstoju? Tudi če bodo zapisali resnico, jim ne bodo več verjeli. In res, desničarji na spletu to zgodbo prav ljubijo, srečni so, da se Sarah Jeong ne bo nič zgodilo, ker bodo na tak način lahko trdili, da se bije boj proti belopoltemu prebivalstvu ZDA in da se le to mora braniti. Tako, seveda, da voli republikance in podpira Trumpa.

Menim, da moramo biti do rasizma načelni. Naravnost ogabno se mi zdi, da se opravičuje rasizem nekaterih, obsoja pa rasizem drugih. Tudi ne sprejemam in nikoli ne bom norih teorij, da rasizem do belopoltih ni mogoč, ker da imajo belopolti na svoji strani institucionalno moč. Neumnost. Na tak način lahko hitro končamo v ureditvi, ko bo belopoltemu prebivalstvu upravičeno storiti vse: jih mučiti, pobijati, posiljevati itd… Ker si pač zaslužijo, ker so priviligirani, ker so njihovi predniki ropali Afriko in kaj podobnega. Prav tako takšen nor pogled na rasizem izključuje rasizem recimo na Kitajskem ali v Južni Koreji. Mar kdo misli, da ga tam ni? Da rasizma ni v Nigeriji ali v Južni Afriki?

Odločitev, koga bodo imeli zaposlenega, je stvar podjetij samih in že večkrat sem zapisal, da ne podpiram gonje proti drugače mislečim, tudi če se z njimi ne strinjam. Seveda so meje, do katerih je še mogoče tolerirati sovraštvo, ki ga širijo nekateri, toda ko gre za medije, ima vsak možnost gledati drug program ali kupiti  drug časopis, ko pa pride do pozivanja k nasilju, mora svoje tako ali tako narediti država in kaznovati.  Vse kar želim, je enaka obravnava, ne glede na spol ali barvo kože, navsezadnje ne glede na ideološko pripadnost. Vsakogar je treba presojati kot posameznika. Ljudi metati iz služb zaradi nekaj let starih čivkov ali neumne izjave ali šale je pot v katastrofo, a dvojna merila so še hujša.

Sam Sarah Jeong  ne bi odpustil, a hkrati  potem ne bi zahteval, da mora kdo drug ravnati drugače, ko bi šlo za človeka drugačne politične opredelitev ali barve kože. Bi pa rasizem vsekakor obsodil in zahteval opravičilo in zagotovilo, da se izpadi ne bodo ponovili.

Mimogrede, kopanje po smeteh političnih nasprotnikov gre v smer, da bomo nekega dne doživeli, da bodo nekega politika ustavljali z neumnostmi, ki jih je izrekel v tretjem razredu osnovne šole. Kar hočem povedati je, da se ljudje spreminjajo in da posameznik star 15 let ni čisto enak, ko je star 25 in je spet drugačen, ko je star 50. Nekako zelo malo ljudi verjame, da se lahko kdo spremeni na podlagi izkušenj, ki jih je imel skozi življenje. Da lahko spremeni mnenje. Da verjame nekaj drugega, kot pred desetletjem ali dvema.

Advertisements