Alenka Bratušek ne bo ministrica za zdravje, bo pa prevzela infrastrukturo

Stranka Alenke Bratušek ne bo šla po poti Levice, ki bo vlado Marjana Šarca podpirala od zunaj, ampak bo prevzela svoj del ministrske pogače.  Alenka Bratušek je na svojem Facebook profilu zapisala:

Pripravljeni smo bili prevzeti veliko odgovornost – odgovornost za zdravstvo, socialo in finance. Z dobrim poznavanjem javnih financ bi lahko kot ministrica, ki bi koordinirala te tri resorje, velik del problemov te vlade vzela na svoj hrbet in jih tudi rešila. Ker so bili koalicijski partnerji proti temu, smo se v stranki odločili, da od tega predloga odstopimo in vzamemo ministrstvo za infrastrukturo, ki je še bilo na voljo in na katerem bomo ravno tako lahko naredili veliko dobrih in pravih stvari za ljudi.

Pogajanja o delitvi ministrskih mest niso najbolj enostavna in vsaka stranka zase zahteva tisto, kar se ji zdi najbolj smiselno. Razen enega predsednika stranke, ki ga ne bom imenoval in ki je očitno lahko vse.

Za bivšo predsednico vlade bi vloga koordinatorke za zdravstvo, socialo in finance bila še najboljša izbira in tudi takšna, kjer si ob veliki moči tudi ne bi na ramena naložila  največjega tveganja. Če bi recimo prevzela samo ministrstvo za zdravje, bi samo sebe postavila v ogromno nevarnost, saj bi njena nadaljna politična kariera bila odvisna od njenega uspeha na tem položaju, vemo pa, da gre za področje, ki ga bo izredno težko spraviti na zeleno vejo. Naivno je verjeti, da so vsi ministri za zdravje do zdaj bili povsem nesposobni. Če se ista zgodba ponavlja z različnimi ljudmi, je najbolj preprost odgovor, da je nekaj hudo narobe v samem sistemu in da obstojijo sile, ki namenoma rušijo ministre, da bi obranile svoje interese. Vsak, ki skuša reformirati tak sistem, mora biti pripravljen na metanje polen pod noge, če pa želi biti uspešen, potrebuje ogromno moči na svoji strani.

Nekaj je treba reči o ambicioznosti politikov. Najprej, če se v kakšni poliitčni stranki odločijo, da ne bodo imeli ministrov v vladi, kakor so to naredili pri Levici, kritiki rečejo, da bežijo od odgovornosti. Isto bi rekli o Stranki Alenke Bratušek, če bi šla po tej poti. Če po drugi strani prevzamejo svoj delež, kritiki rečejo, da jim gre samo za stolčke.  Na kratko, v tej igri zlonamernega tolmačenja ravnanja politikov, ni mogoče zmagati. Karkoli narediš, je narobe.

V resnici nič ni narobe, če imajo politiki ambicije, če želijo postati ministri, predsedniki vlad, komisarji in podobno. Ne razumem, zakaj nekateri to obsojajo. Če želiš karkoli spremeniti, moraš imeti moč in da to moč pridobiš, je večinoma najboljša pot, če se zavihtiš na kak pomemben položaj.  Povsem naravno je, da se ljudje trudijo v svojem življenju napredovati. Kar se tiče Alenke Bratušek, ni nič presenetljivega, da pride v pogajanja s predlogom, ki bo najbolj koristil njej in stranki. Vse stranke, vsi igralci v tej igri, tako ravnajo, celo Levica. Odvisno od moči stranke, njenega položaja in spretnosti v pogajanjih, je potem odvisno, kaj bo kdo dobil.

Advertisements