Danes zjutraj so policisti priprli predsednika gibanja Zedinjena Slovenija in nekdanjega predsedniškega kandidata, Andreja Šiška. Šiško se je kljub temu, da so se že v soboto pojavile fotografije zbora zamaskirancev, nekaterih med njimi celo oboroženih, ob katerih je korakal on sam, še včeraj udeležil shoda proti migrantom v Beli Krajini. Še huje, v preteklih dneh je postal prava medijska zvezda, saj so se novinarji kar spotikali, kdo mu bo lahko zastavil vprašanje in mu pustil, da predstavi svojo plat zgodbe.

Šiško ničesar ni zanikal. Štajerska varda, naj bi bila pač vojska dežele Štajerske, ki je bila, ne da bi to kdo sploh opazil, ustanovljena že lani junija. Kriminalisti so ugotovili, da gre celo za sum ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Vse skupaj je zelo resno. Da, lahko se norčujete iz slabe telesne pripravljenosti pripadnikov Šiškove vojske, toda, če vam lahko nekdo zbere nekaj deset ljudi in jih pripravi do tega, da zanj paradirajo z zakritimi obrazi in celo prisegajo, potem lahko v naslednjem koraku zbere še več ljudi in začne z nasilnimi akcijami. V imenu obrambe naroda, lahko postanejo žrtve imigranti, recimo. Mogoče celo policisti, kot predstavniki oblasti, ki jo ti ljudje smatrajo za neučinkovito, pogosto tudi za izdajalsko.

Tega ni mogoče enačiti s posameznimi nasilneži z levega pola političnega prostora ali s tistimi, ki se preoblačijo v partizane in se razkazujejo z zgodovinskim orožjem. Ne eni, ne drugi, niso organizirana, celo oborožena formacija, ki se pripravlja na boj, v njihovem svetu za obrambo dežele Štajerske ali Slovenije, v resnici pa proti migrantom in političnim nasprotnikom. Ne, v Štajerski vardi gre za zametke oboroženih skupin skrajnežev, podobnih ukrajinskim prostovoljnim bataljonom, ki so se tako okrepili, da jih niti vojska in policija ne upata razorožiti. K sreči še nismo niti blizu ukrajinskemu scenariju, a bati se je, da nas ta še vseeno lahko doleti.

Kot država smo padli na izpitu. Represivni organi niso bili sposobni zaznati formiranja paralelnih struktur in to ob poplavi sovražnih pozivov in celo groženj na spletu. Če vam nekdo grozi, napoveduje vse mogoče in je očitno skrajnež, je modro preveriti, če slučajno česa ne pripravlja. Bojim se, da bi se lahko v tej državi teroristi pogovarjali na družabnih omrežjih, kako je treba nekaj storiti proti oblasti in bi potem izvedli napad na institucijo države, ne da bi se kdorkoli zganil. Policija je potrebovala preveč časa od trenutka, ko so se pojavili posnetki, do trenutka, ko so prišli po Šiška. Kaj pa, če ne bi šlo za Šiška, če bi bil na njegovem mestu kdo drug, ki bi se odločil, da je najbolje, če udari prvi? Kaj, če bi si uspel zagotoviti dovolj orožja? Preden bi policija karkoli storila, bi imeli tragedijo.

Podobno katastrofalno so se odzvali mediji. Ta zgodba jim je očitno služila predvsem kot razvedrilo. Nekaj, nad čemer se ljudje lahko zgražajo, ker to pač prinese povečano pozornost. Iz skrajneža so uspeli narediti zvezdo, ki jo vabijo na vse naslove, s tem pa so mu omogočili, da je širil svoja sporočila.

Bojim se, da najhujše še pride. Bojim se, da bo Šiško v zaporu prestal kratek čas, medtem ko njegovih sodelavcev ne bo doletela nobena posledica. Na koncu bo vse zvodenelo. Toda, strukture, ki jih je Šiško ustvaril, bodo ostale in se bodo še krepile in mogoče celo oboroževale. Kritiki se bodo nad tem impotentno zgražali in nemočno posmehovali, toda na koncu, veste, je pomembno le, koliko moči imaš v svojih rokah.

Pridemo do naslednje posledice. Če država ni sposobna preprečiti formacije oboroženih milic, potem je le vprašanje časa, kdaj se bo v družbi začela oboroževalna tekma med različnimi skupinami. Tisti, ki se bodo zbali, da jih država ne bo branila pred skrajneži, bodo videli izhod v svojih oboroženih skupinah. To je razlog, zakaj mora država v tem primeru najostreje reagirati.