Protekcionizem. Tiste države, ki postanejo nekonkurenčne, se začnejo kmalu braniti  za različnimi ovirami, tiste, ki so močnejše, se zavzemajo za prosto trgovino. Prišli smo tako daleč, da zahodni svet začenja opuščati prosto trgovino in govoriti o nacionalnih interesih in potrebi po preprečevanju prevelikega vpliva drugih držav. V tem primeru Kitajske.

Večer:

 “Naj povem enkrat za vselej: nismo naivni zagovorniki proste trgovine. Evropa mora vedno braniti svoje strateške interese. Zato danes predlagamo nov okvir EU za pregledovanje naložb. Če želi tuje podjetje v državni lasti kupiti evropsko pristanišče, del naše energetske infrastrukture ali podjetje za obrambno tehnologijo, bi o tem morala potekati razprava, prodaja pa bi morala teči pregledno in nadzorovano. Naša politična odgovornost je, da vemo, kaj se dogaja pri nas doma, da lahko po potrebi poskrbimo za našo kolektivno varnost,” je pripravo strategije napovedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Je nevarno, če vam tuja sila kupuje strateško infrastrukturo in veča svoj vpliv v vašem gospodarstvu? Vsekakor. Toda, o tem ne smemo razmišljati, ko gre recimo za nemške investicije v slovensko gospodarstvo, celo tedaj ne, ko gre za ameriške. Tisto je vse normalno, razumljivo. Če se pojavi kdo in opozori, da je namestu pazljivost, ga zavrnejo. Dovoljeno pa nam je, kot so to storili v Evropskem parlamentu,  izdelati strategijo omejevanja kitajskih naložb.

Trumpove pritiske, celo trgovinsko vojno s Kitajsko, lahko razumemo kot odziv na manjšo konkurenčnost ameriškega gospodarstva. Tega bomo v prihodnje videli vedno več, tudi v Evropi. Kitajska morebiti res ne bo več rasla z enako hitrostjo, kot v preteklih desetletjih, a tam je že Indija, ki podira rekorde. Pritisk bo vedno večji.

Zavedati se moramo te dvoličnosti. Dokler mi kupujemo in investiramo v države, kot je Kitajska, je vse v najboljšem redu. To je prosta trgovina. Ko se tok obrne, je to nevarno in varovanje naših interesov postane bolj pomembno. To je tudi razlog, da ne smete pretirano resno jemati apologetov te ali one ekonomske doktrine, ko vas učijo, da bo recimo prosti trg rešil vse vaše težave, ali na drugi strani, da mora država, ali domači kapital, držati roko nad ključnimi deli gospodarstva. Vse je odvisno od tega, v kakšnem položaju ste. Spodobne države se tega zavedajo in tudi ustrezno reagirajo. Včasih jim je v interesu odprto tržišče, drugič spet postavljajo ovire.