Tokrat smo jo dobro odnesli, a naslednjič, ko bo kdo zbiral svojo vojsko, se utegne končati tragično

Dogajanje okoli Šiškove Štajerske varde je malo potihnilo. Nič hudega se ni zgodilo. Niti večjih protestov njegovih privržencev ni bilo. Izkazalo se je, da so bili občutki ob  posnetkih pripadnikov te vojske pravilni. Izvali so namreč kar nekaj posmeha.

K sreči. Lahko bi namreč bilo drugače. Pod nosom države bi lahko zrasla nevarna organizacija, ki bi z nekaj bolj radikalnimi posamezniki bila sposobna povzročiti tragedijo. Na Norveškem je bil dovolj samo en posameznik, Breivik, da je izvedel pokol, ki ga  Norvežani ne bodo pozabili. Pri nas je na žalost takšnih, ki razmišljajo kot norveški terorist, veliko.

Resno moramo jemati varnost. Odgovornost je na prvem mestu pri državi, ki mora bdeti nad dogajanjem, tudi nad posamezniki, ki grozijo po družabnih omrežjih in pozivajo k nasilnim spremembam.

K sreči živimo v časih gospodarske rasti, ko večini res ni do tega, da bi se šla revolucije ali da bi se pridruževala nekakšnim deželnim vojskam, kakor si je to zamislil Šiško. Raje razmišljajo o tem, kam bodo poleti šli na morje. To je tudi razlog, da se tokrat ni zgodilo nič tragičnega.  Drugače se utegne končati v času večje gospodarske krize, še posebej, če se bomo kdaj znašli na prepihu interesov večjih sil. EU in NATO sta krhki tvorbi, v svetu pa se krepijo številne sile, ki načenjajo ameriško hegemonijo. Ob državi, nesposobni reagirati na porast skrajnih alternativ, se lahko hitro zgodi, da začnejo tuje sile z orožjem podpirati svoje izpostave v naši državi. No, v času krize se lahko tudi zgodi, da bolj ambiciozni posamezniki, ki jim ni drugače uspelo priti do oblasti, pograbijo priložnost in začnejo organizirati svoje vojske, s katerimi si menijo nasilno prisvojiti oblast.

Za zdaj se nam ni treba ničesar bati, a odgovorno s strani države je, da se ustrezno pripravi. Tudi s primerno zakonodajo.

Še nekaj se je izkazalo ob tem cirkusu. Andrej Šiško ima zelo malo podpore. Če bi je imel več, bi bili soočeni z  večjimi protesti njegovih podpornikov.  To si je dobro zapomniti, kajti na spletu se pogosto skušajo predstaviti številčnejše, kot so, kar pogosto delajo s pomočjo raznih spletnih anket, ki jih je dokaj enostavno zmanipulirati.

Premisliti moramo tudi, kakšno demokracijo imamo. Ne more biti vendar tako, da lahko za predsednika republike kandidira malodane vsak. Zaostriti je treba pogoje. To ni noben napad na demokracijo. Kdorkoli ima dovolj podpore, bo že zbral večje število podpisov. Enako velja za politične stranke.  S tem se bo zmanjšalo število kandidatov v predvolilnih soočenjih, ki so postala malodane negledljiva.

Advertisements