Po sestrelitvi ruskega letala za elektronsko bojevanje med izraelskim napadom na Sirijo in sklenitvi sporazuma med Turki in Rusi o umiritvi v provinci Idlib, je Sirija bolj mirna, kot je bila. Boji seveda še potekajo. Sirske vladne sile skušajo uničiti preostanke Islamske države, to počnejo tudi Kurdi ob podpori Američanov na vzhodu države, uporniki se medsebojno pobijajo v kampanji atentatov v pokrajini Idlib in nadaljujejo se občasni spopadi med Kurdi in proturškimi milicami na severu države.
Dogajanje lahko spremljate na tej povezavi.
Po drugi strani ni večjih operacij sirske vojske, saj so uspeli prevzeti nadzor nad vsemi pomembnejšimi uporniškimi območji, razen nad Idlibom. Pred dogovorom med Putinom in Erdoganom, so se pripravljali na veliko ofenzivo prav v to pokrajino. Ni tudi izraelskih napadov na cilje v Siriji. Rusi so se na sestrelitev svojega letala, ki ga je sicer izvedla sirska pzo, a po ruskem mnenju zaradi brezobzirnega izraelskega skrivanja njihovih bojnih letal za ruskim, odzvali z dobavo sistemov S-300. 3 bataljone naj bi dobavili Sircem, skupaj 300 raket. Prav tako naj bi še okrepili sirsko protizračno obrambo.
Izraelci so dobili sporočilo. Seveda bi lahko napade še izvajali, a tveganje bi bilo večje. Zagotovo nočejo še poslabšati odnosov z Rusijo, res je tudi obratno. Zdaj Izraelci razmišljajo, ali naj v kakšnem prihodnjem napadu uporabijo modernejša letala F-35. Veliko je bilo ugibanj, ali ne bodo izvedli napada na sirske S-300, še preden se bodo Sirci primerno izurili za njihovo uporabo. Pri tem je tveganje, da bodo te sisteme v začetku upravljali ruski strokovnjaki in bi to pomenilo napad nanje, veliko.
Stanje je takšno. Sirija je razdeljena na tri sfere. Vladne sile, Turki in Američani. Nič ne kaže, da bo kmalu prišlo do večjih premikov. Počakati moramo na rezultat rusko turškega sporazuma o Idlibu in ali bo to vodilo v reintegracijo te province pod vladni nadzor in v umik skrajnežev iz države. Američani bodo vztrajali na svojih položajih, s čimer bodo v konfliktu ne le z vladnimi sirskimi silami in Rusijo in Iranom, ampak tudi s Turki, ki jim bo slej ko prej prekipelo, da podpirjao njim nevarne Kurde.