Zgodba je takšna. Drugega oktobra je Jamal Khashoggi odšel na saudski konzulat v Istanbulu in se ni več vrnil. Sledila je grozljiva zgodba, da so ga likvidirali pripadniki saudskih obveščevalnih služb, njegovo telo razkosali in potem z njim storili kdo ve kaj. Khashoggi je bil znan novinar, nekoč blizu saudski kraljevi družini. Delal je za mnoge medije, nazadnje pisal za The Washington Post. V Washingtonu je tudi živel. V svoji karieri je imel celo pogovor z Osamo bin Ladnom. Bil je tudi trn v peti saudskemu režimu, ker je želel reforme v svoji domovini.
Naivno bi bilo pričakovati, da bi po tako grozljivem umoru sledile ostre sankcije proti Saudski Arabiji. Jamal Khashoggi je samo en človek. Ob istem času Saudijci nadaljujejo s svojo vojno v sosednjem Jemnu, ki se je že zdavnaj spremenil v humanitarno katastrofo. Nič se jim ne zgodi. Saudska Arabija je tiranska monarhija, kjer ni svobode. Ljudi množično obsojajo na smrt. V teh časih celo za homoseksualnost ali čarovništvo. Ženske so manjvredne. Hkrati po svetu izvažajo svojo radikalno ideologijo, ki je uspela marsikje zasaditi semena naravnost satansko zlobnih skupin, kakršna je Islamska država.
Toda, Saudska Arabija je zaveznik ZDA. Donald Trump, ki svet vidi skozi denar, je hitro povedal, da ne vidi smisla v prekinjanju pogodb o prodaji orožja, saj da bi njihovo mesto prevzeli Rusi in Kitajci. Posel je pač posel. Demokrati zdaj nekaj rohnijo, toda sami bi storili enako. Preveč sta obe državi povezani, s tem pa je možnost, da bi katera druga zahodna država kaj storila, tudi zelo majhna. Da bi kdo uvajal sankcije, kakor jih proti Rusiji na podlagi nedokazanih trditev, da so se vmešavali v ameriške predsedniške volitve in izvedli neuspešen atentat v Veliki Britaniji na svojega bivšega vohuha, je nekaj, kar bi se moralo zgoditi, a se verjetno ne bo.
Dvoličnost pač.
A posledice bi morale biti. Država, kakršna je Saudska Arabija, ni nič boljša od Severne Koreje. Samo zato, ker ima nafto in je temeljni kamen ameriške strategije obvladovanja Bližnjega Vzhoda, ji ne bi smelo biti dopuščeno vse. Pritisk, da se začnejo resne reforme, ki bodo prebivalcem prinesle več svobode, je nujen. Izvajanje smrtne kazni je treba močno omejiti. Z vojno v Jemnu je treba končati. Končati je treba tudi z izvažanjem njihove radikalne ideologije, ki je povzročila toliko gorja po svetu.
One thought on “Tiranska monarhija, ki ji je vse dovoljeno”
Komentarji so zaprti.