Miha Mazzini ni edini, ki je doživel izpade ekstremne neumnosti. Sam se pogosto čudim, kako so ljudje naivni in sposobni verjeti v najbolj za lase privlečene zgodbe in jih ne moreš nikakor prepričati v nasprotno. Nekaj preberejo in še to površno in potem vzamejo za čisto resnico. Za preverjanje nimajo časa, za daljši premislek prav tako ne.

Tako piše Mazzini v komentarju pod naslovom, Kako spremeniti šolstvo

Za hrbtom sem slišal otroka, ki je vpil, da bi rad pil mleko, in materin glas, ki je poklical natakarico. Vmes je šavsnil drug ženski glas: “Mleko? Si nora? Bi rada videla, da mali postane homoseksualec?!?”

Kaj bi bil vzrok?

Povzemam: “Še nisi videla embalaže za mleko? Mar ne piše na njej, da je homo-gen-izirano? To pomeni, da vanj dajejo homoseksualni gen, otroci pijejo in potem …” Pomenljivo je obmolknila.

Kdo bi rekel, da si je Mazzini to preprosto izmislil. Da ljudje niso tako neumni. Hja, takšen nima veliko stika z ljudmi. Jaz mu verjamem.

Bolj zanimivo sledi. Namreč, Mazzini nam poda, čeprav tega ni menil narediti, dober argument proti demokraciji, za vladavino modrecev, ki naj razmišljajo in vladajo za večino, nesposobno dojeti realnost, vedno v nevarnosti, da jim nepridipravi prodajo najbolj nore zgodbe.

Na zadnjih državnih volitvah sem strmel v glasovalni list in nenadoma sem se spomnil možakarja, ki je našel 250-kilogramsko bombo, nanjo dal otroke in vse skupaj odpeljal domov (vir). Spreletelo me je, da tudi on voli ta hip in skupaj bova zagotovo izvolila najboljšo mogočo vlado.

Kar Mazzini vidi kot nevarnost, je širjenje laži in neumnosti preko interneta. Blogi, družabna omrežja, spletne strani, forumi, res je polno ljudi, ki v pet minutah prostega časa širijo to, kar se dandanes imenuje za fake news, lažne novice. Mnogi jim verjamejo. Šolstvo bi po njegovem mnenju moralo ljudi naučiti misliti. V to smer, da bi znali razločevati laži od realnosti. Sam bi dodal primer, ko mnogi verjamejo, da nas svetovne elite zastrupljajo s cepivi in bomo kmalu začeli množično umirati, ali pa se bo vsaj skrajšala pričakovana življenjska doba. No, taisti ljudje niso sposobni premisliti svoje teorije in spoznati, da je napačna, saj ljudje po večini sveta živijo vedno dlje in torej to z zastrupljanjem ne more držati. Tudi to, da se s tem znižuje rodnost, ni ravno logično, ker je od daleč vidno, da temu bolj kot karkoli drugega, prispevajo materialna preskrbljenost, izobraženost, enakopravnost žensk in spremenjene vrednote.

Laži niso od včeraj. Ni internet tisti, ki je uničil vladavino resnice, ki so nam jo dajali v šolah, preko medijev, v knjigah. Vse kar je na internetu, je v takšni ali drugačni obliki obstajalo že prej. Mediji so lagali, v knjigah so bile zapisane neumnosti, šolski sistemi ljudi niso učili razmišljati, ampak ubogati, tudi sovražiti. Pomislite, prišli smo celo tako daleč, da želi del političnega prostora otrokom vsiljevati ksenofobne pravljice. Če ti prevzamejo oblast in preoblikujejo šolstvo po svojih željah, potem bodo skušali otroke učiti, kako točno morajo razmišljati o svetu in verjetno bodo še bolj dovzetni za laži, ki jih producirajo mediji, kakršen je recimo Nova24tv.

To je problem svobode govora. Vedno moramo tehtati med negativnimi in pozitivnimi posledicami. Če ljudje lahko rečejo vse, kar hočejo in imajo možnosti, da to razširijo med druge, se zelo zniža moč elit, da zavajajo in lažejo množicam. Po drugi strani se seveda lahko na tak način širijo laži in sovraštvo in so elite tiste, ki bi rade ljudem povedale resnico, a jim nihče več ne verjame. Ko govorim o elitah, mislim na vladajoče politične, gospodarske, medijske, izobraževalne, kulturne strukture, ki skušajo voditi državo in državljane.

Iskati je treba ravnotežje. Popolne svobode govora ne more biti, prav tako se je treba boriti proti cenzuri.

Potem je tu demokracija. Iz Mazzinijevega zapisa lahko izpeljemo zaključek, čeprav tega sam skoraj zagotovo noče, da veliko ljudi preprosto ni primernih, da bi na volitvah izbirali vladajoče. Toda, kam to vodi? V vladavino elit, ki bodo odločale namesto množic. Kdo bodo te elite? Znam si predstavljati, da bi nekateri na levici z veseljem odvzeli volilno pravico vsem kristjanom, ali da bi na desnici volilno pravico vzeli vsem socialistom. To bi oboji obrazložili tako, da so ti ljudje pač neumni in nesposobni pravilnega razmišljanja in pravilne izbire kandidatov na volitvah. Rezultat je  diktatura in  nasilni poskusi spremembe oblasti.

Demokracija ni popolna, toda alternative so še slabše. Na žalost živimo v času, ko mnogi prisegajo na avtoritarne voditelje, ki naj vodijo s trdo roko. Trend je očiten. Toda, trdim, da to ni rešitev, ampak pot v še več trpljenja. Sprijazniti se moramo, da je v svetu veliko neumnosti, veliko laži, da se marsikaj ne dela tako, kot bi se moralo. S tem moramo živeti. Drugače bomo živeli v avtoritarnih režimih, kjer bo vse še slabše.

Upam, da ne bo kdo iz tega razmišljanja zaključil, da z Mazzinijem ne delim zaskrbljenosti. Resnici na ljubo, se tudi sam sprašujem, kje najti rešitev. Na žalost to ni preprosto. Vsaka poteza s seboj prinaša ne le koristi, ampak tudi tveganja. Zaradi tega raje prenašam neumne izpade na družabnih omrežjih in v nekaterih medijih, celo iz ust politikov, kot da bi podpiral cenzuro.  Svoboda govora se mi zdi izrednega pomena. Želel bi pa le, da bi se ljudje bolj zavedali svoje odgovornosti, da druge skušajo narediti boljše, ne slabše. Predvsem mediji, ki toliko poneumljajo z raznimi resničnostnimi šovi, z nezadovoljivimi poročili, polnimi zgražanja in kritike in tako pogosto tudi laži.  Šolstvo mora imeti tudi pomembno vlogo. Predvsem mora zbujati zdrav dvom.