Razlog, zakaj sem skeptičen, da je recimo v Venezueli vse narobe samo zato, ker je oblast zanič, je ta, da ZDA pogosto vodijo gospodarske vojne proti svojim nasprotnikom, potem pa jih obtožujejo, da so za slabo stanje krive same. Zadnji primer je Iran, proti kateremu uvajajo vse več sankcij.

Iran bo bržkone v naslednjem obdobju doživel krčenje svojega BDP in ob tem povečevanje pritiska na prebivalstvo. Ameriški državni sekretar, Mike Pompeo je, kot je to običajno v teh modernih časih, kar preko twitterja zapisal, da IMF Iranu za naslednje leto napoveduje krčenje gospodarstva za 3,6%, krivdo pa zvalil na iranske oblasti, ki da kradejo svojemu ljudstvu in investirajo v vojno v Siriji.

Močnejše države imajo ob ameriških napadih, ki jim sledijo tudi številne njihove zaveznice, manj škode, šibkejše več. Za Rusijo je to pomenilo nekaj odstotkov BDP, a so se hitro pobrali, pri Kitajcih bo podobno, verjetno tudi pri Turkih. Venezuela je šibka  in je precej oddaljena od držav, s katerimi bi lahko razvijala alternativne odnose, zato trpi mnogo bolj. Iran je prav tako dokaj šibka država, vsaj kar se gospodarstva tiče, zato bodo posledice večje. K sreči imajo več možnosti, kot Venezuela. Kljub ameriškim sankcijam bodo trgovali naprej, predvsem z Rusijo, Kitajsko, skoraj zagotovo tudi s Turčijo in Indijo. Bolelo bo le za časa prilagajanja sankcijam.

Nikar nasedati manipulacijam, da je Američanom mar za trpljenje Irancev, ali Venezuelcev. Ne le Američanom, tudi vsem drugim, ki radi poudarjajo, kako je v Venezueli vse narobe. Imajo pač svoje interese. Ti so lahko v tem, da se odstrani vlade, ki jim niso po volji in se jih nadomesti s poslušnimi, ali pa se vsaj države, ki bi lahko predstavljale grožnjo, uniči, kakor se je to zgodilo z Libijo, lahko pa gre tudi za željo, doma prestrašiti ideološke nasprotnike.  Ko namreč vpijejo, da je Venezuela polom, hkrati vpijejo, da ne smete doma podpirati socialističnih politik.

Seveda, če gre za zaveznike, vsa tankočutnost ob težavah navadnih ljudi v hipu izgine. Nikomur ni mar, kaj se godi v Kolumbiji, recimo. Poudarja se kriminal v Venezueli, kjer se je ta resnično razbohotil in se krivi oblast, hkrati pa se molči, da gre za problem vse regije. V Hondurasu ali v Salvadorju ni nič drugače.  Očitno krivda ne leži v ideološki barvi oblasti, ampak so vzroki nekje drugje.

Administracija predsednika Trumpa je Iran označila za eno glavnih groženj in ni težko razumeti, zakaj. Američani stavijo na Saudsko Arabijo in skušajo omejiti vpliv šiitske islamske republike. Gre za strategijo, kako ohraniti svoj vpliv. Podobno se godi v vzhodni Aziji proti Kitajski. Ne gre le za neuravnoteženost trgovine, ampak za strah, da bo Kitajska slej ko prej nadomestila ZDA.

Pričakujemo lahko torej še več ameriških napadov na Iran. Ti bodo predvsem gospodarske narave in bodo povzročili določene izgube, ki jih bodo potem Američani pripisali iranski oblasti, hkrati pa delali na tem, da v iransko družbo vnesejo čim več nemira. Cilj je poslabšati življenja navadnih ljudi in preko propagande in podpore opozicijskim skupinam, ustvariti nestabilnost. Seveda ni izključena niti podpora skrajnim skupinam, celo teroristom.