Bo modri val v ZDA na volitvah v torek odplaknil republikance? Skoraj zagotovo ne

Tokratne volitve predstavnikov obeh domov ameriškega kongresa in guvernerjev, naj bi bile referendum o politiki predsednika Donalda Trumpa. Že dolgo se govori o tako imenovanem modrem valu, ko naj bi demokrati razbili republikance in bi Amerika pokazala sredinec predsedniku. Toda, bolj se zdi, da gre le za želje demokratov in večine ameriških, posledično pa tudi svetovnih medijev, ki svoje želje zamenjujejo za realnost.

Najprej nekaj osnov. Tokrat so na vrsti tako imenovane ‘midterm’ volitve, torej volitve med predsedniškimi. Volitve v ZDA so  vsaki dve leti na prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Američani tokrat izbirajo svoje predstavnike v predstavniškem domu, senatorje in guvernerje.

Ameriške zakonodajna oblast je razdeljena na spodnji in gornji dom. Spodnji se imenuje predstavniški dom, zgornji senat. V spodnjega se voli predstavnike za dobo dveh let, vsaki državi pa se določi število glede na število prebivalcev, pri čemer je vsaki zagotovljen najmanj en predstavnik. Države z velikim prebivalstvom, kakršna sta Kalifornija ali New York, imajo zaradi tega veliko predstavnikov. Predstavniški dom ima 435 mest. Senatorji, po drugi strani, so voljeni za dobo šestih let, tako da se vsaki dve leti odloča o tretjini mest. Vsaki državi sta zagovotovljena dva senatorja, s čimer je moč držav z majhnim prebivalstvom izenačena z državami s številčnim prebivalstvom. Senatorjev je skupaj 100.

Republikanci imajo večino v obeh domovih kongresa, kot se imenuje zakonodajna oblast ZDA na zvezni ravni. V predstavniškem domu imajo 235 mest, demokrati 193, sedem mest je izpraznjenih. V senatu imajo republikanci minimalno prednost, 51 proti 47, dve mesti zasedata neodvisna kandidata, ki pa ju prištevajo k demokratom.

Torej, v torek, šestega novembra, bodo Američani izbirali vse predstavnike v predstavniškem domu in 35 senatorjev, od tega 33 na rednih volitvah in dva na izrednih. Izbirali bodo tudi 39 guvernerjev (o čemer v tem zapisu ne bo govora).

V čem je problem demokratov? Preprosto, večina senatorskih mest, o katerih se bo odločalo na tokratnih volitvah, že zasedajo demokrati. Demokrati branijo 25 svojih sedežev, republikanci pa le 8. Zaradi tega je možnost, da demokrati  dosežejo večino, tudi če večino tekem zmagajo, zelo nizka. Tudi ankete javnega mnenja kažejo, da je to zelo malo verjetno in da bodo republikanci v senatu večino obdržali. V resnici je vse odvisno od le nekaj ključnih držav, saj je večina tekem že odločena, za eno ali za drugo stran. Pozornost velja Floridi, Arizoni, Nevadi, kjer so si demokratski in republikanski nasprotniki le nekaj odstotkov narazen.

Če demokrati skoraj zagotovo ne bodo dobili večine v senatu pa po drugi strani kaže, da bodo osvojili predstavniški dom. To celo z velikim naskokom, tako velikim, da se utegne slika popolnoma obrniti in bodo demokrati tisti, ki bodo imeli 40 mest več kot republikanci. Tu se kaže problem ameriškega sistema, v katerem moč držav, bodisi pri številu senatorjev, bodisi na predsedniških volitvah, lahko povozi prednost v številu samih volivcev. Ne pozabimo, da je Hillary Clinton leta 2016 na predsedniških volitvah celo dobila nekaj malega več podpore, kot Trump, a je ta zmagal volitve, ker je imel višji seštevek elektorskih glasov.

So tokratne volitve res referendum o Trumpu? Kdo ve. Demokrati in večina medijev to vsekakor skušajo tako predstaviti, toda vedeti moramo, da imajo ZDA ta hip visoko gospodarsko rast, nizko brezposelnost, tudi plače so začele počasi rasti. Vedeti moramo tudi, da lokalne volitve niso enako, kot predsedniške. Marsikaj je odvisno od samih kandidatov, koliko so ti priljubljeni na svojem območju, kaj od njih pričakujejo volivci. Čisto mogoče je, da bo marsikateri ameriški volivec povsem zanemaril Trumpa in se bo odločil na drugačni podlagi.

No, če demokrati skušajo volitve predstaviti kot glas proti Trumpu, republikanci igrajo drugačno igro, ki jo lahko imenujemo ‘jobs vs mobs’, oziroma po slovensko, ‘službe proti tolpam’. Poudarjajo namreč, da ZDA gospodarsko gre odlično, medtem ko demokrati podpirajo nasilne proteste in skušajo z zarotami škodovati republikancem, kakor da je  bilo v primeru imenovanja novega vrhovnega sodnika, ko so se pojavile obtožbe na račun Bretta Kavanaugha.

Za razliko od predsedniških volitev pred dvema letoma, ki sem jih bolj pozorno spremljal in tudi dokaj dobro uganil rezultat, tokrat Američanom nisem posvečal posebne pozornosti. Kljub temu si bom drznil napovedati, da bodo republikanci obdržali senat, demokratska večina v predstavniškem domu pa ne bo tako visoka, kot jo pričakujejo. Nekaj so raziskave javnega mnenja, ki so pred dvema letoma prikazovale večjo prednost Hillary Clinton, kot jo je v resnici imela, nekaj je razdeljenost ZDA, ki se vedno bolj utrjuje v rdeči in modri del in kjer ljudje volijo za svoje, ne glede na nenehno medijsko vojno. Republikanci republikance, demokrati demokrate. Republikanci nagovarjajo starejše, demokrati mlajše, republikance moške, demokrati ženske, republikanci belce, demokrati manjšine. Kar se tiče mobilizacije, je ta uspešna na obeh straneh, zaradi tega pa je tudi ogromno volivcev, ki volijo predčasno. Ob tem je treba pripomniti, da imajo republikanci že to prednost, da je večina njihovih podpornikov starejših, mladi pa ne hodijo radi na volitve.

Večina tem, s katerimi se deli Američane, tudi ne more posebej spremeniti razmerja moči. Recimo, primer Kavanaugh. S tem so demokrati mobilizirali ženske, ki pa jih že tako večinsko podpirajo. Ali karavana migrantov, ki se bliža ameriški meji. Republikanci s tem nagovarjajo  ljudi, ki že tako ali tako nikoli ne bi podprli demokrate.

Napoved:

Senat:  51-49 za republikance

Predstavniški dom: 225 – 210 za demokrate

Advertisements