Mogoče bi se bolj kot vojakov Islamske države med migranti in begunci iz Bližnjega vzhoda, morali bati negativnega vpliva Saudske Arabije na Balkanu

So med migranti in begunci, ki trkajo na naša vrata, da bi jih spustili naprej v severno in zahodno Evropo, tudi skrajneži? Seveda so. To seveda ne more služiti kot izgovor, da se vsem ta vrata zapre, kajti med njimi je dovolj ubogih ljudi, ki bežijo pred vojnami, ali si sami želijo boljše življenje. To ni noben greh. Navsezadnje so migracije sestavni del življenja, tudi našega. Tudi Slovenci odhajajo v druge države, ker je tam boljše.

Zanimivo je, da opozicija migracijam vidi velik problem v nekaj Eritrejcih in Sircih, sploh pa ne opazi množic delavcev iz držav s področja bivše Jugoslavije, ki pokrivajo primanjkljaj domače delovne sile.

Druga zanimivost je, da v strahu pred Islamsko državo, ki je v Siriji in Iraku skorajda povsem razbita, malokdo vidi, kako so se skrajneži razširili na Kosovem in v Bosni in Hercegovini. Ta zgodba ima dolgo zgodovino. Borci iz muslimanskega sveta so se med državljanjsko vojno borili na strani Bošnjakov, nekateri so tam tudi ostali. V BiH je prihajalo tudi orožje. Na Kosovo in v BiH je pritekal saudski denar, ki pa je bil pogosto pogojen s širjenjem njihove nazadnjaške ideologije. Tako se je začela sprememba naprednih muslimanskih skupnosti v bolj konservativne, radikalizirane. Nobeno presenečenje, če se je potem veliko posameznikov iz BiH in Kosova podalo na bojišča Sirije in Iraka, kjer so služili pod zastavo Islamske države.

To je nekaj, o čemer se premalo ve, čeprav je mogoče tu in tam najti kak zapis. New York Times je o tem poročal že pred dvema letoma. Problem je, da je tega premalo in da nikomur v resnici ni mar. Vsaj zahodnim vladam, ki imajo odgovornost tako za Kosovo, kot tudi za BiH, a se te odgovornosti otepajo in puščajo, da obe državi propadata, prebivalstvo pa se izseljuje in delno radikalizira.

Seveda, to ni nobeno presenečenje, če vemo, da so v številnih državah mižali, ko so se njihovi državljani podajali na Bližnji Vzhod, čeprav so vedeli, da se bodo borili na strani skrajnežev. Vse v imenu boja proti Asadu v Siriji. Še več, te ljudi so celo oboroževali. Le najbolj naivni verjamejo, da so pošiljke orožja namenjene zmernim borcem, slučajno končale v rokah borcev Islamske države. Podobna katastrofa se je zgodila v Libiji, ki je s padcem Gadafija videla krepitev skrajnežev.

Preden kdo iz mojega zapisa zaključi, da so problem delavci iz Kosova in Bosne in Hercegovine in da bi se jih morali bati: niti približno. Problem je, da se naše države, tudi Slovenija, neodgovorno obnašajo že do držav v Evropi, kaj šele drugod po svetu. Kosovo in Bosna in Hercegovina sta v slabem stanju. Revščina, brezposelnost, korupcija. To odpira vrata zlonamernim silam. Krepijo se skrajneži. Množice iščejo boljšega življenja na severu in zahodu Evrope, namesto, da bi si lahko spodobno življenje ustvarile doma. V Bih je brezposelnost pri 35%, na Kosovem pri 29%. Vsakodnevno nas strašijo pred ruskim vplivom, pred ruskim vmešavanjem v  naše politične procese, zanimivo pa nihče ne problematizira večanja vpliva Saudske Arabije in drugih zalivskih monarhij na Balkanu.