Turki kopičijo svoje sile na svoji južni meji, pozivajo Francoze, naj se pridružijo Američanom pri njihovem umiku

Turki že dolgo rožljajo z orožjem in napovedujejo ofenzivo proti Kurdom na severu Sirije. Njihove grožnje niso prazne, saj so že uničili kurdsko enklavo v Afrinu, toda dokler so ameriški vojaki patruljirali skupaj s Kurdi, je napad bil izredno tvegan. Niti turški predsednik Erdogan si ne bi rad privoščil mrtvih ameriških vojakov. Ti so, številčno prešibki, da bi lahko zaustavili turško napredovanje, vedno delovali kot živi ščit.

Zdaj bo temu kmalu konec. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik ameriških vojakov iz Sirije in boj proti Islamski državi predal svojemu turškemu kolegu. Naredil je še mnogo več. Prodal je ameriške zavzenike Kurde, kar pa je bilo tako ali tako vedno vprašanje časa. Za Američane bi bilo skrajno neumno, da bi Kurde podprli proti Turčiji, ki je ključen del NATO pakta in ki je lahko v nasprotnem, rusko kitajskem taboru, smrtna grožnja ameriškim interesom na Bližnjem vzhodu.  Hkrati so Američani Turkom poslali še en  pozitiven signal: prodaja ameriških protizračnih sistemov je zopet na mizi, zaradi česar je turški nakup ruskih  pod vprašajem. Ni izključeno, da se veliki Turk v svojih odnosi v svetu, ne bo zopet radikalno obrnil. Povratek Turčije v tesen objem ameriškega zavezništva bi bil ogromen uspeh ameriške zunanje politike, potem ko so to državo skorajda prisilili, da so začeli razmišljati o alternativah.

Američani iz Sirije odhajajo, Francozi ostajajo. Turški zunanji minister, Cavusoglu, je tudi njih pozval k umiku, sploh, ker so znamenja bližajoče se turške ofenzive na dlani. Turkom bo seveda mnogo manj mar, če bo v bojih slučajno, kot posredna škoda, umrl kakšen francoski vojak. Francozi niso Američani. So mnogo manj pomembni in Turčiji tudi nič ne morejo.

Ne samo turške redne sile, tudi njihovi zavezniki v Siriji, razne oborožene milice, se pripravljajo na spopad s Kurdi. Večji konvoj se je že premaknil v smer Manbija, kamor se zdi, da bo kladivo padlo najprej.

Ne vemo, kakšen je pravi dogovor med Trumpom in Erdoganom, toda zelo mogoče je, da je prvi slednjemu podaril vso kurdsko območje in da bo turško napredovanje potekalo hkrati z ameriškim umikom, da bi se sirskim vladnim silam onemogočilo zavzeti večja območja pod nadzorom Kurdom. Američani so tako bombardirali most, ki so ga Sirci gradili čez reko Evfrat, verjetno prav zato, da bi otežili prehod sirskih vojsk.

Advertisements