Zakaj brati večje slovenske medije, kadar poročajo o dogajanju v tujini, če tako ali tako ne postrežejo z nič drugim, kar mediji tam ne bi že davno povedali? Za vse tiste, ki obvladajo enega ali več tujih jezikov, v resnici ni nobene potrebe. To je eno.
Ameriški predsednik Donald Trump je na hitro izvedel velik prelom z ustaljeno ameriško vojaško politiko v svetu. Umik iz Sirije in delni umik iz Afganistana ZDA ne bosta povzročile nobene škode. Zaradi tega se ruski in iranski vojaki jutri ne bodo pojavili v predmesjtu Pariza. ZDA ne bodo nič na slabšem, če svojih vojakov in denarja ne bodo investirali v najbolj zakotne dele našega planeta. S tem je Trump izpolnil obljubo delu svojega volilnega telesa, ki ga je podprlo prav zaradi tega, ker se je balo, kaj bi prinesla vladavina Hillary Clinton. Še samo več vojn, seveda.
Kritike na Trumpov račun so pričakovane. Problem je, da umika vojake. Če bi začel novo vojno, recimo v Siriji, z obsežnim napadom na sirske vladne sile in mogoče celo na ruske postojanke tam, bi ga tisti, ki ga zdaj kritizirajo, hvalili, da je predsedniški. To pove vse o njih. Tvegali bi svetovno vojno, ker pač v svojih glavah verjamejo, da so ZDA imperij, ki mora obvladovati ves planet in je vsak umik že izdaja. Tudi, če vojna, kakor tista v Afganistanu, traja že sedemnajst let. Koliko pa bi še morala trajati? Petdeset? Bi bilo potem dovolj za priznanje poraza.
Trump očitno ni tako neumen.
Ampak poglejmo, kako vse skupaj predstavijo večji slovenski mediji. To je zapis iz Dela:
V vse bolj kaotičnem Washingtonu je odstop Mattisa oznanil zrušenje še zadnjega stebra v neformalni zvezi najvišjih uradnikov, ki naj bi brzdali vzgibe neuravnovešenega voditelja. Nekateri komentatorji so jim rekli kar odbor za rešitev Amerike. General se ni pretvarjal, njegovo odstopno pismo je oster ukor mračnjaški, vase zagledani politiki Najprej Amerika, čeprav Trumpa v njem niti enkrat ni omenil.
Mattis, ki je predstavnik trde linije, je kar naenkrat postal glas razuma. Tudi, če bi sam najraje začel še kakšno vojno. Pa razumi, kdor more.
Odhod Mattisa je sprožil napade panike tudi v Evropi. Vse bolj se namreč zdi, da Trump v svoje roke prevzema varnostno in zunanjo politiko države, ob strani pa mu bodo stali tako prekaljeni državniki, kot sta zet Jared Kushner in hči Ivanka Trump. V Moskvi in v ostankih kalifata so seveda navdušeni.
Imam predlog za avtorja tega zapisa v Delu. Če misli, da bo zdaj Islamska država znova vstala od mrtvih, potem ko so k njenemu skoraj popolnemu uničenju največ prispevali Rusi, Iranci in njihovi lokalni zavezniki v Siriji in Iraku, če se boji, da bodo Rusi prevzeli vso oblast, naj se odpravi v Sirijo boriti namesto ameriških vojakov. Ali pa naj pozove evropske vlade, tudi slovensko, naj namesto Američanov bojujejo to ‘pomembno’ vojno, potem pa se sooči z gnevom slovenskih državljanov, ki seveda ne bodo pripravljeni plačevati, da slovenski vojaki na pladnju nosijo svoje glave recimo v Siriji in se borijo proti Turkom, sicer zaveznikom v NATU, Sircem, Rusom, Irancem in vsaki radikalni skupini, ki obstaja ali pa se bo še pojavila.
Božič v Damasku:
Si predstavljate, kakšen odziv bi povzročilo, če bi se slovenska vlada odločila nakupiti vojaška letala, helikopterje, tanke, oklepnike in z vsem tem opremiti ekspedicijsko enoto za vojno v Siriji? Seveda je najlažje vse breme prevaliti na ameriška ramena, potem pa vpiti, kakšen grozen imperij da so. Seveda so, toda v trenutkih, ko umikajo svoje vojake iz države, kamor niso bili nikoli povabljeni, iz Sirije torej, je to treba pozdraviti, odločno pa obsoditi vse vojne hujskače.
Mimogrede,ko se govori o izdaji zavezniko v Siriji, to je Kurdov, je dobro pomisliti na dvoje. Najprej, Američani so Kurde do zdaj še vedno izdali. V tem primeru morajo razmišljati o pomenu Turčije, ki jo lahko izgubijo kot zaveznika, če bodo vztrajali s svojo podporo Kurdom. Trump ni tako neumen, da tega ne bi vedel. Drugo je, da se ob vsem pretakanju solz za žrtvami’ sirskega režima’, nihče nikoli ne spomni na kristjane. Te bi mirno žrtvovali na oltarju ameriške prevlade.