Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju RTV Slovenija, Turkom zagrozil z gospodarskim uničenjem, če bodo po ameriškem umiku napadli Kurde.
Trump je grožnjo Turčiji objavil v dveh zapisih na družbenem omrežju Twitter, pri čemer ni pojasnil, kakšno škodo naj bi turško gospodarstvo utrpelo, če bo Ankara napadla YPG.
Avgusta lani so ZDA sicer uvedle sankcije in carine na turške izdelke zaradi spora o pridržanem ameriškem državljanu, kar je pripomoglo k velikemu padcu vrednosti turške lire. Turčija je ameriškega pastorja Andrewa Brunsona izpustila oktobra.
Zavedati se moramo, da so bili Turki že cilj ameriškega gospodarskega napada, a so le tega preživeli, zelo mogoče pa je, da je bil tudi poskus vojaškega udara proti predsedniku Erdoganu njihovo delo. Tudi če ni bil, jim turški predsednik ne zaupa več stoodstotno.
Takšne grožnje ne bodo veliko pripomogle k temu, da bi Turčija ostala trden člen ameriških vojaških povezav. Nekaj, kar veseli ne le Ruse, ampak tudi Irance. To se bo hitro izkazalo pri vsakem zaostrovanju gospodarskih sankcij proti Iranu, ki jih Turki, če bodo potisnjeni ob zid, seveda ne bodo upoštevali. Že tako jih ne bodo.
Turčija bo nevtralizirala kurdsko grožnjo, ali to vsaj poskusila, ne glede na to, kaj bodo storili Američani. Pravo vprašanje je, ali ne bo prišlo do dogovora med Kurdi, sirsko vlado, Rusi, Iranci in Turki, da se območja pod nadzorom Kurdov vrnejo v objem sirske države, z ali brez avtonomije. Tudi Erdogan namreč mora vedeti, da vojaško seveda lahko zmaga, ampak da mu bo nadzor še več ozemelj poseljenih s Kurdi, ob vseh tistih, ki že živijo znotraj turških meja, dolgoročno prinesel le še večje težave.
Rešitev se s premiki sirske vojske in ruskimi patruljami na obrobjih Manbija že nakazuje.
Američani so medtem sami sebi največji sovražnik. Trumpova odločitev, da se iz Sirije umakne, je bila edina racionalna in bi lahko prispevala k temu, da se odnosi s Turčijo popravijo, če bi jim pustili odprta vrata. Toda, seveda, ZDA se zelo težko umaknejo. Ne vemo, kaj stoji za Trumpovim zadnjim izpadom, lahko pa gre samo za posledico silovitih pritiskov nanj, naj se ne umakne. Preden kdo naivno pomisli, da je v ozadju ljubezen do Kurdov, še eno opozorilo. Velik interes v avtonomnem kurdskem območju, ki bi bilo trn v peti svojim sosedom, ima tudi Izrael, saj s tem ne bi bila oslabljena le Sirija, ampak bi bržkone dobili pomembno oporišče in tudi zaveznika v regiji.
Če se bodo pritiski in grožnje proti Turčiji nadaljevali, lahko pričakujemo, da bodo ti raje kot ameriške Patriote, kupili ruske protizračne sisteme S-400. To bo pomemben signal, da se ta pomembna država vedno bolj odmika iz zahodnega zavezništva.