Takšno vprašanje je voditelj pred časom postavil na soočenju v odmevih in to vprašanje je, kakor je razložil Rastko Močnik za Večer, vsekakor pomembno.

Moj odgovor je, da ni. Razloga sta po mojem dva.

Prvi je, da je slovensko vmešavanje v venezuelske notranje zadeve, da bi se zadovoljilo ameriške apetite, povsem nesmiselno. Nič ne kaže, da bi v kratkem prišlo do prevrata, nič ne kaže, da bi opozicijski samozvanec lahko prevzel oblast. Da, mediji kažejo posnetke opozicije, napihujejo ameriško humanitarno pomoč ob času, ko ZDA s sankcijami dušijo venezuelsko gospodarstvo, a množice podpornikov Madura nam kažejo, da do spremembe oblasti v Venezueli ne vodi lahka pot. Po vseh letih sankcij je tudi veliko vprašanje, kaj bo nekaj novih lahko še poslabšalo. Vse, kar se bo verjetno zgodilo je, da bodo odnosi med Venezuelo in številnimi državami, tudi Slovenijo, bolj kot ne zamrznjeni. Oni bodo bolj trgovali z Indijci, Rusi, Kitajci, mi se bomo pa delali, da smo na strani demokracije in Miro Cerar si bo mogoče domišljal, da bo Slovenija od ZDA v zameno celo kaj dobila.

Zaradi tega res ni treba rušiti koalicije.

Drugi razlog je, da je bilo sobivanje s Šarcem do zdaj za (L)levico dokaj uspešno. Uresničili so lahko nekaj svojih zahtev. Morebiti bodo v prihodnje lahko še kaj in za vsako izboljšanje, tudi tako majhno, je vredno tu in tam kaj pretrpeti.

Da, ob vsem tem je treba jasno izraziti nasprotovanje pritiskom na Venezuelo, obsoditi vmešavanje v njihove notranje zadeve. Na tak način, če nič drugega, je mogoče ohraniti mirno vest, da nisi sodeloval pri še enem zločinu, kakršna sta se na primer zgodila v Libiji in Siriji. Ne v mojem imenu, torej. Vsa krivda bo pri zunanjem ministru in tistih, ki so ga podprli. Če se bo na koncu le zgodila državljanjska vojna, seveda. Za zdaj kaže, da temu ne bo tako in bodo tudi mediji v nekaj tednih na Venezuelo povsem pozabili, v kolikor ta ne bo služila notranjepolitičnim obračunom.