Skoraj se mi je zatipkalo pri pisanju naslova. Mislil sem napisati oborožene sile, a to bi bilo narobe, ker živimo v času, ko je obrambna sposobnost države odvisna ne le od vojakov s puškami, ampak tudi od obveščevalnih služb in skupin za informacijsko bojevanje.
Svet, v katerem živimo, je poln nevarnosti. Nekateri živijo v iluziji evropske stabilnosti, drugi stavijo na NATO, tretji naivno verjamejo, da se nič slabega ne more zgoditi, če se le lepo obnašamo do vseh. Dogodki v svetu nam dokazujejo, da še kako hitro lahko postanemo tarča sovražnih sil. To ne pomeni, da se bodo na naših mejah pojavile kolone oklepnikov. Prepričujejo nas, da v teh časih Rusija vodi hibridne vojne, a to je nekaj, kar počnejo tudi drugi. Napad se vodi preko medijske propagande, podkupovanja, vzpodbujanja nemirov, oboroževanja nezadovoljnežev, krajo in objavljanjem zaupnih in občutljivih podatkov, vdori v omrežja in tako dalje. V prihodnosti bodo napadalci skušali zaustaviti pametne tovarne ali povzročati nesreče avtonomno vozečih vozil.
V Sloveniji je temeljno vprašanje, kako organizirati obrambo. Tisti, ki nam vladajo, ne ravno posrečeno skušajo varnost zagotavljati z vključenostjo v zvezo NATO. Zato toliko govorijo o naših obvezah. Zato bi kupovali orožje, ki v prvi vrsti ni namenjeno obrambi našega ozemlja, ampak je uporabno drugje po svetu. Slovenska vojska je zanje le kolešček v večjem zavezništvu. Na žalost se je v tej državi do zdaj za vojsko vedno dajalo premalo.
Zaradi ponovnega zamika časovnice modernizacije slovenske vojske nekateri nekdanji poveljniki Slovenske vojske opozarjajo, da se je celoten projekt vzpostavitve srednjih bataljonskih bojnih skupin spet znašel na začetku ali še celo na slabšem.
“Do katere faze je prišel postopek, ne vem. Čudno je le, da je prejšnja vlada najavila, da se bo začel nakup v letošnjem letu, zdajšnja vlada pa ga odlaga. Celotna časovnica projekta se je s tem porušila in jo je treba vzpostaviti na novo,” je o odločitvi vlade za MMC dejal nekdanji načelnik generalštaba in predsednik zveze častnikov generalmajor Alojz Šteiner.
“Ali so bile pred tem narejene vse ustrezne študije, težko sodim. Verjamem, da je samo to lahko razlog, da se je vlada odločila, da ne porabi tistih sredstev, ki so bila predvidena za nabavo bojnih sistemov v letu 2019,” je dodal.
Ponovni zaplet z nakupom oklepnikov je nov udarec za Slovensko vojsko. “To pomeni, da z izgradnjo zmogljivosti ne mislimo resno. To se vleče že osem let. Država kaže, da za vojsko ne more zagotoviti finančnih, kadrovskih in materialnih virov, ki so potrebni za razvoj Slovenske vojske. Na ta način navzven kažemo, da s tem državotvornim sistemom ne mislimo resno,” je kritičen Šteiner.
Drugi smo, ki nismo pacifisti in verjamemo, da potrebuje naša država spodobne obrambne sile. Te morajo biti sposobne voditi obrambno vojno. Seveda, ne smemo se slepiti, da lahko tako majhna država, kot je Slovenija, porazi vsakega nasprotnika. Ne more. Lahko mu le izstavi ceno in če je ta cena dovolj visoka, ga lahko že v naprej prepriča, da je bolje iskati diplomatske rešitve. Ta pristop prinaša tudi drugačne prioritete pri nakupovanju orožja. Ne toliko oklepnikov, ampak več protioklepnih sredstev, ne letal, ampak vlaganje v protizračno obrambo, ne bataljonskih skupin, ki se lahko hitro povežejo z zavezniki in se jih pošlje na bojišče v Estonijo, ampak enote sposobne preživeti in delovati v Sloveniji, kljub sovražnikovi zračni prevladi. Potrebujemo tudi organizacijo, ki bo sposobna izredno hitro reagirati na propagandne akcije nasprotnikov, preko medijev, družabnih omrežij predstaviti slovensko plat zgodbe in čim bolj v našo korist nagniti javno mnenje po svetu. Potrebujemo ustrezne obveščevalne službe, ki bodo hitro odkrile vsak poskus spodbujanja nemirov v naši državi in bodo identificirale in odstranile tuje, zlonamerne agente, ki bi recimo pod krinko humanitarne pomoči dostavljali orožje kakšni skupini ‘za svobodno Slovenijo’.
Osebno verjamem, da mora biti slovenski vojak dobro plačan, izurjen in oborožen, motiviran in z zavedanjem, da zanj vedno obstoji neka prihodnost, da bo država zanj poskrbela tudi, ko bo starejši. Zaradi tega se ne strinjam s pritiski za zmanjševanje sredstev za obrambo. Sem pa, to priznam, nasprotnik pretiranega naslanjanja na NATO, saj se lahko ta hitro sesuje, naši najbolj nevarni sovražniki pa so tako ali tako lahko le naši sosedi. Še posebej tisti na zahodu in severu.