Trenja med Reporterjem in stranko SDS niso od včeraj. Zato ne preseneča pritoževanje nad ravnanjem Janeza Janše in njegovih strankarskih vojščakov in medijev, ki jih nadzorujejo.
Tudi s prvakom SDS Janezom Janšo smo opravili več intervjujev, tako v času, ko je vodil vlado, kot tudi v časih, ko je v opoziciji. Nazadnje smo želeli z njim opraviti intervju pred lanskimi državnozborskimi volitvami, vendar je po nekaj mesecih dogovarjanja našo prošnjo zavrnil.
Ne le to, Janša je prepovedal dajati intervjuje celo poslancem svoje stranke. Večkrat smo se obrnili nanje z željo po intervjuju, vendar so nam vsi vprašani ob zavrnitvi pojasnili, da intervjuja za Reporter ne smejo dati in da jim je to prepovedal njihov predsednik. Na enega izmed njih so se v poslanski skupini znesli zgolj zaradi njegovega sodelovanja v naši rubriki Osebno.
Ta mini državljanjska vojna na desnici se nadaljuje in nam nakazuje, v kakšnem svetu bi živeli, če bi ta politična opcija enkrat v svoje roke dobila vso oblast. Nekaj podobnega se zdaj godi za relaciji SDS in Domovinske lige, saj slednja načenja prevlado prve. Gre le za ponovitev spopada med SDS in NSi in tudi SDS in SLS, ki sta sicer pozitivno za politično desnico v tej državi, za evropske volitve uspeli sestaviti skupno listo.
Ne bom rekel, da politične stranke nimajo pravice svojim članom odsvetovati pogovarjati se z nekaterimi mediji. To je njihova stvar. Z nekaterimi, ki pod krinko novinarstva širijo laži in spodkopavajo same temelje te države, se nima smisla pogovarjati. Toda, korak predaleč je, ko blokiraš politično soroden medij, ker je pač tu in tam kritičen do tebe. To je potem preprosto narobe in nakazuje, da boš, če boš imel moč, le to zlorabil za ustvarjanje povsem servilnih medijev. Dokazuje, da nimaš potrebne mere za spodobnega vladarja.
Vedno svarim pred tistimi, ki imajo nenehno na ustnicah svobodo govora, a v resnici mislijo, da ta pripada le njim, medtem ko bi nasprotna mnenja, celo mile kritike, preganjali. Pošteno je priznati, da to ni le problem SDS, ampak tudi marsikoga drugega, da kdo na levici ne bo mnenja, da je to le napaka druge strani.
Resnica je takšna, da bi Janez Janša danes lahko bil predsednik vlade, če bi on in njegova stranka izbrali bolj spravljive tone in ne bi samih sebe potisnili v kot, tako da se večini zdi sodelovanje z njimi povsem nesprejemljivo. To se kaže tudi v odnosu do Reporterja. Da, tam so pogosto kritični do Janše in SDS, toda znamenje moči in samozavesti je, da si sposoben takšne kritike preseči v imenu gradnje mostov, preko katerih boš lažje sestavljal koalicijo za prevzem oblasti.
Razen, seveda, če je cilj popolna oblast, o kateri se ne sme dvomiti.