Kaj je šlo narobe, da je toliko islamskega terorizma

Ob grozljivem napadu teroristov Islamske države na kristjane na Šri Lanki, pri čemer je bilo ubitih čez 200 ljudi, se moramo vprašati, kako za vraga je prišlo do tega? Kako so se muslimanske družbe lahko tako spremenile, da so skrajneži sposobni veliko ljudi prepričati v najbolj nora dejanja, da se radikalizira moške, ženske, otroke, da se ženske vedno bolj zakriva in preganja tiste, ki se temu ne prilagodijo, čeprav so bile številne države, kot Egipt ali Afganistan, še pred nekaj desetletji mnogo bolj liberalne.

Terorizem ni nekaj novega in ga ne moremo povezati samo z eno religijo. Dokaz je zadnji napad na Novi Zelandiji. Tudi terorizem ne pride vedno v enaki obliki. Spomnimo se  palestinskega terorizma, tragedije na olimpijskih igrah v Munchnu leta 1972. Toda,  epidemije samomorilskih napadov še ni bilo. PLO je bila sekularna sila in veliko arabskih držav je na oblasti imelo sekularne diktatorje. Bile je ena, zelo pomembna izjema, Saudska Arabija. Država, ki je kot tesen ameriški zaveznik lahko vztrajala pri svoji nazadnjaški, zavržni ideologiji in jo še izvažala. In izvažala jo je na veliko.

Ko so Sovjeti zavzeli Afganistan, so ZDA, Saudska Arabija in Pakistan začele podpirati upornike in tam lahko najdemo enega izmed vzrokov za porast ekstremizma med muslimani.  V Afganistanu se je kalil Osama bin Laden, tam je rasla njegova Al Kaida. Ko so Sovjeti odšli, je državo pretresala nestabilnost, dokler je niso skoraj vse pod nadzor spravili s strani Pakistana podprti Talibani.

ZDA so v vojni proti Iranu podpirale Sadama Huseina, kljub temu, da je ta v tem času uporabljal kemično orožje ne le po Irancih, ampak tudi po Kurdih doma,  a ko je ta posegel po sosednjem Kuvajtu, so ga zavrgle. Sledila je dolga vojna, ki je trajala od leta 1991 naprej, v kateri so najprej v kratki in uspešni invaziji premagali Iračane, jih potem za leta podvrgli bolečim sankcijam in leta 2003 končno strmoglavili diktatorja. Sekularnega diktatorja. Pokrov je odneslo in v vojni proti ameriški okupaciji so se na sunitskih območjih razbohotoli skrajneži, podaljški in približki  Al Kaide. Ko je bil strmoglavljen libijski diktator Gadafi, se je zgodilo nekaj podobnega. Država je razpadla in skrajneži so se namnožili. Ob poskusu strmoglavljenja sirskega Asada, se je zgodilo podobno. V vseh primerih so bile tarče sekularne diktature in zmagovalci skrajneži.  Bolj liberalni uporniki nikjer niso imeli večjih možnosti in so skoraj povsem izginili.

Saudijcem nikoli ni zares primanjkovali denarja  in tega so rade volje investirali v širjenje svoje radikalne ideologije. Na Kosovem so tako začeli plačevati družinam, če so se ženske začele pokrivati, njihov negativni vpliv se je razširil v Bosno in Heregovino. Pakistan je bil vedno pomemben saudski partner. Vrata so jim bila marsikje odprta. V sirski državljanjski vojni so izdatno podpirali upornike z denarjem in orožjem in posledica širjenja njihove ideologije je bila tudi, da so se številni prebivalci Kosova in Bosne in Hercegovine odpravili borit na Bližnji vzhod.

Izključno kriviti Saudsko Arabijo za pritok borcev v Sirijo in v Irak bi bilo nepravično. Evropske države so dobro vedele, kam gredo njihovi državljani in proti temu niso storile nič. Turčija, preko katere so se stekali v Sirijo in tudi v Irak, je vse to dovolila, da bi zrušila režim v sosednji Siriji. ZDA so nad to državo odmetavale pakete z orožjem, ki so slučajno našli pot v roke Islamske države, ki se je vedno bolj krepila in je povsem nadomestila Al Kaido kot sovražnika zahoda številka ena.  Al Kaida, ki se je v regiji preimenovala, je celo postala zaveznik. Nobena skrivnost ni, da so jih na obmejnem območju Sirije podpirali celo Izraelci.

Potem je moč Islamske države eksplodirala, da se je razširila na večje dele Sirije in Iraka in svoje lovke razprostrla v Libijo, Afganistan, celo na Šri Lanko. Šele rusko posredovanje v Siriji je to zloglasno tvorbo začelo počasi uničevati. To in iranska podpora tako sirskim, kot tudi iraškim oblastem. Zahodne sile so kljub vsej svoji tehnološki premoči, dopustile, da je ta živela naprej. Le najbolj neumni verjamejo, da Američani niso videli konvojev cistern z nafto, ki jih je Islamska država pošiljala v Turčijo v zameno za denar, a so te Rusi takoj opazili in z letalskimi napadi tudi uničili.

Skrajneži so povsod. V vsaki družbi poteka boj med bolj liberalno in bolj konservativno usmerjenimi skupinami. Tako je tudi v Egiptu, v Turčiji, v Iraku ali v Pakistanu. Skrajni konservativci v sunitskih muslimanskih državah so se v preteklih desetletjih silovito okrepili in sekularne sile potisnili v defenzivo. Trdim, da so pri tem veliko vlogo imeli negativni zunanji vplivi s strani Saudske Arabije in ZDA. Preprosto so podpirali prav te sile. Skrajneži so uspeli tudi ugrabiti vso jezo množic, zaradi ravnanja Izraelcev s Palestinci in ameriških vojn v Iraku in Afganistanu.

Potem je tu še napačen pristop v številnih zahodnih državah, kjer namesto, da bi se muslimansko prebivalstvo sililo v prilagoditev, v prevzemanje liberalnih vrednost, del progresivnih sil podpira recimo pokrivanje žensk v imenu verske svobode, čeprav je to le prvi korak na zelo nevarni poti. Najprej pokrivanje žensk, potem prepoved njihovega zaposlovanja, na koncu reprodukcija saudskega režima. Namesto, da bi preprečevali razvoj getov in muslimanske skupnosti integrirali, jih potiskajo na obrobje in delajo v korist tistih, ki to izkoriščajo.

Čas je za drugačno politiko. Preveč je bilo vmešavanja v notranje zadeve muslimanskih držav, preveč rušenja režimov, ki se niso podvrgli ameriški prevladi. Potrebna je stabilnost, ki bo omogočila krepitev sekularnih in bolj liberalnih sil. Saudsko Arabijo je treba odklopiti, izolirati in ji preprečiti, da s svojim denarjem zastruplja muslimane po svetu. Z islamskimi skrajneži doma in po svetu se je treba odločno spopasti, jih spraviti v zapor in utišati, ne pa jih izrabljati kot poceni topovsko hrano za rušenje sovražnih režimov po svetu. Mogoče bo potem, v nekaj desetletjih, prišlo do preobrnitve negativnega trenda, zaradi katerega vidimo toliko terorističnih napadov islamskih (v veliki večini sunitskih) skrajnežev.

Advertisements