Razumeti morate, da jih je strah. Predvsem novinarje uničuje konkurenca. Malo po malo spodjeda temelje njihovega poklica. Po drugi strani tisti, ki imajo denar in oblast, s tem, ko lahko vsak na spletu zapiše skoraj vse, kar ga je volja, izgubljajo monopol nad tem, o čem se lahko govori in razmišlja. Postajajo tarče vse hujših kritik. Z rojevanjem novih portalov, z youtube kanali,  vplivnimi posamezniki na družabnih omrežjih in blogerjih, ki pogosto znajo bolje napovedovati, kaj se bo zgodilo v prihodnje od raznih ‘strokovnjakov’, izginja njihova moč.

Samo res naivni verjamejo, da so stari mediji tisti, ki jim je mogoče zaupati, medtem ko se na družabnih omrežjih in drugod po spletu razrašča tiranija drhali, ki o ničemer nima pojma, a kljub temu širi svoja ničvredna mnenja, ter povrhu še strašno laže. V resnici se laže povsod in številni mediji, ki sami sebe predstavljajo za avtoritete, širijo ničvredna mnenja, vse v službi tega ali onega zakulisnega interesa.

Se mar ne spomnimo, kako so velikani ameriškega medijskega sveta prodajali vojno v Iraku? Se ne spomnimo, kako mimo so pihnili tudi slovenski mediji, ki niso bili sposobni podvomiti v ‘neizogibno’ zmago Hillary Clinton na ameriških predsedniških volitvah in ki so skupaj z nekaterimi aktivisti še zelo dolgo verjeli, da bodo Trumpa odstavili zaradi sodelovanja z Rusijo?

Tudi o Boštjanu Videmšku in njegovem razmišljanju bi se dalo kaj najti, a soočimo se le z njegovimi besedami v Odmevih prejšnji petek na RTV Slovenija, da  je ‘diskurz in interpretacijo sveta, ki je nekoč pripadala medijem, prevzela popolnoma neizobražena drhal.’

V teh besedah se skrivajo velika frustracija, nemoč, jeza, da lahko on ali kdo njemu podoben še tako glasno vpije v svet svojo interpretacijo, kaj se v resnici dogaja, a to ni več pomembno. Ker je občinstvo šlo drugam in se napaja pri drugih virih. To, kar imenuje drhal, je v resnici velika množica različnih glasov, ki so boljši in slabši, ki pa je ne on, ne noben varuh tega, kaj bi naj ljudje mislili in govorili, ne more več nadzorovati. Da, res je med uporabniki spleta nekaj drhali, ampak tudi med novinarji velikih medijskih hiš jih je kar nekaj, česar seveda ne smemo priznati.

Največja napaka je seveda ljudi soditi kot del skupine, ne kot posameznike. Dobrega analitika lahko najdete na spletu in bedastega nesposobneža pri večjem slovenskem dnevniku. Žaljivega trola lahko najdete na spletu in sofisticiranega razlagalca sveta na zasebni televiziji.

Ampak tukaj je igra v resnici drugačna. Gre za strah pred izgubo moči. To ni tako samo pri nas, tako je marsikje po svetu. Zakaj mislite, da je toliko napadov na ruske medije, recimo RT? Ker rušijo monopol. Saj tudi z Al Jazeero je bilo od začetka enako. Zahodne elite bi rade, da se vsi, ki so kaj vredni, napajajo pri BBCju, The New York Timesu in Washington Postu, ne pa da berejo The Intercept in gledajo Telesur. To je tudi ozadje vojne proti lažnim novicam. Ne, da bi hoteli z družabnih omrežjih pregnati laži, ampak da bi omogočili svojo resnico prodajati samo nekaterim, ne vsem. Tudi če ti nekateri, ki bi jim naj bilo dovoljeno vse, prodajajo vojne na podlagi laži.

Bodimo realni. Imamo ogromno državljanov, ki so bolj aktivni na spletu, ki vedo več o stvareh, kot novinarji, ki o tem poročajo. Nekateri počasi ustvarjajo lastne medije in si ustvarjajo občinstvo, ker jim ljude pač bolj zaupajo. To je dobro, kajti s tem se ruši stare monopole in omogoča, da se širijo alternativni pogledi, ki drugače ne bi imeli nobene možnosti. Ni to samo dobro, ker se tako širijo tudi neumnosti, a kar trdim jaz je to, da to ni nič novega in nič takšnega, kar veliki mediji, katerim pripada tudi Videmšek, ne bi redno počeli.

Še nekaj. Kako je lahko kdorkoli prepričan, da v boju proti ‘neizobraženi drhali’, na koncu ne bo kot edini medij obstala kakšna Nova24tv, ko bo oblast razgnala vse drugače misleče? Pazite, kaj si želite.