Resnica ne zanima več skoraj nikogar. Mediji delujejo za interese svojih lastnikov, držav, iz katerih prihajajo ali samo v sozvočju z ideologijo, ki jo podpirajo. Legije aktivistov in navadnih uporabnikov so družabna omrežja spremenili v velikansko bojišče, kjer se žalijo, napadajo, se drug drugemu posmehujejo in dokazujejo svoj prav, neranljivi na argumente nasprotne strani.
Če bi lahko v teh časih merili dvoličnost, bi zagotovo dosegla nove rekorde.
Odnos do protestov po svetu, na primer. Venezuela in Salvador, Francija in Hong Kong. Ker je v interesu ZDA, da zrušijo Madura, ves svet posluša o trpljenju ljudi v Venezueli. Prikazujejo vam množice, ki jih opozicija zbira, da bi dokazala, da v resnici predstavlja večino. Množic, ki podpirajo oblast, vam ne kažejo. Salvador? No, o tem ne veste veliko, mar ne. Oblast tam je v prijateljskih odnosih z ZDA. To je vse.
Žalostno je seveda predvsem to, da tudi v takšnih provincah globalnega imperija, kot je Slovenija, novinarji le ponavljajo za Američani. Sumim, da ne gre za veliko zaroto, ampak prej za nesposobnost in nekaj ideološke zaslepljenosti. Socializem je treba črtiti in drugega jezika, kot angleško, tako ne znajo.
V Hong Kongu potekajo množični protesti. Že nekaj časa. Policija tam je občasno nasilna, ampak po posnetkih sodeč, se mora od Francozov še marsikaj naučiti. Naprimer uničevanja oči. Francozi to zelo dobro obvladajo, imajo že kar nekaj žrtev. Policija v Hong Kongu je ob velikem zgražanju imela le en tak primer. In vodni top so uporabili. Si morate mislit.
V Moskvi so prav tako potekali protesti, vendar je bila policija tam res temeljita in je po kratkem postopku opravila z opozicijo, ki že tako nima kdo ve koliko podpore med ljudstvom. Česar verjetno ne veste, ker mislite, da je Putin krvav diktator, ki ga nihče ne podpira in množice samo čakajo, da jih bo princ, ali po novem princesa, na belem konju odpeljal v bleščeno prihodnost. Zanimivo, da so te proteste počastili Francozi, z moraliziranjem, da se s protestniki grdo ne ravna. Da, tisti Francozi.
Tako je zdaj: vsi ti protesti po svetu imajo svoje razloge, a odnos do njih je vedno dvoličen. Nekatere se postavlja v ospredje, druge se potiska v ozadje. Ve se, da so zahodnim medijem ljubi protestniki v Hong Kongu in so verjetno še posebej ganjeni, ker nekateri izmed njih mahajo z ameriškimi zastavami. Da so med njimi nekateri zelo nasilni, seveda ne vidijo. No, saj fašistov v Ukrajini tudi nikoli niso videli. Videli so le ruske armade, ki so strle hrabro ukrajinsko vojsko. Da bi ljudem povedali, da so rudarji in taksisti iz Donbasa pretepli propadajočo ukrajinsko vojsko, ne gre.
Kaj si naj človek misli ob vsem tem? Je sploh še smiselno spremljati poročila, če so tako pristranska in vedno v korist ene in v škodo druge strani? Ne si misliti, da boste ubežali v varen objem kakšne kitajske ali ruske televizije. Tam je enako, le poudarek je drugačen. Se je smiselno na spletu, na družabnih omrežjih, spopadati z mlini na veter? Mislim, da je v vsej dolgi zgodovini spletnih spopadov in dokazovanj, le enkrat eden priznal prav svojemu nasprotniku. Pa še to nisem prepričan.
Terorizem je že zdavnaj postal le del politične igre, brutalno zlorabljen za nabiranje politične podpore. Prav tako strelski pohodi v ZDA. Da, dva napada sta prizadela ZDA pred kratkim, a koliko ljudi ve, da sta bila napadalca z dveh nasprotnih političnih polov? Eden je imel rad Trumpa, drugi Elizabeth Warren. Lahko bi rekli, da sta se pomerila beli nacionalist in antifa fanatik. A v medijih in na spletu le enobarvno slikanje tragedije. V ZDA Trumpovi privrženci zdaj verjamejo, da skrajni levičarji predstavljajo malodane teroristično grožnjo, na drugi strani podporniki demokratov trdijo, da je Trump povzročil porast sovraštva in je odgovoren za napad v El Pasu.
Na koncu pridemo do bridkega spoznanja. Poročanje in prerekanje o protestih, terorističnih napadih, strelskih pohodih in celo napadih volkov na ovce, je povsem nepomembno. Pomembno je le, kdo na koncu zmaga, kdo ima dovolj moči, da doseže svoje. Resnica? Pozabite. Umrla je že dolgo tega.