V tej državi se ne znamo lotevati problemov. Res ne. Vse skupaj postaja vedno bolj nevarno.

Očitno je postalo normalno, da se nam v gozdovih uri neka zasebna vojska. Država nima mehanizmov, da bi to preprečila. Če bo šlo tako naprej, bo ta zasebna vojska slej ko prej pridobila še več članov in skoraj zagotovo tudi orožje in ko bo enkrat tako, bo hočeš nočeš postala pomemben dejavnik.

Ampak dajmo se pretvarjati, da se bo vse dobro končalo. Da gre za klovne. Da nismo Ukrajina in pri nas ne bomo imeli prostovoljnih bataljonov, ki se za razliko od njih, ne bodo borili proti separatistom, ampak proti migrantom in drugače mislečim. Da ne bomo v Sloveniji doživeli prizora, ko bodo pripadniki neke zasebne vojske obkolili policista in mu izprašili rit, ker jim tako ali tako nihče nič ne bo mogel. Kot v Ukrajini.

Ne, v tej državi ne znamo reševati problemov. Puščamo, da gnijejo in postajajo vedno hujši.

V Kočevju so razburjeni. Njihov župan, Vladimir Prebilič, je odgovorne pozval k ukrepanju. V pismu je predsednika vlade, notranje ministrstvo, pravosodno ministrstvo in druge opozoril, da bo v nasprotnem primeru preostala le državljanska nepokorščina. ‘Tega ne želimo, a če ne bo šlo drugače, bomo to storili v nadaljevanju.’

Soočajo se z vedno hušim vandalizmom in kriminalom, pred katerim niso varni niti turisti. Zaradi tega že prihaja do sammorganiziranja domačinov, ki se želijo zavarovati. Za 2. oktober napovedujejo shod, v katerem bodo opozorili na vedno hujša kriminalna dejanja zlasti romske skupnosti.

Bomo doživeli nov Ambrus, ko se je lokalna skupnost končno uprla nasilju nekaj pripadnikov romske skupnosti in jih niti žaljivo moraliziranje predsednika Drnovška ni moglo več prepričati, naj še naprej ponižno igrajo vlogo žrtve? Bomo v Kočevju videli rojstvo kakšne nove garde, ki bo od države prevzela odgovornost za zagotavljanje varnosti?

Država mora narediti vse, da ni ne potrebe, ne možnosti, da bi se razen njenih varnostnih sil pojavljaje druge formacije, ki bi zakon jemale v svoje roke. Delati je treba. Vztrajno in odločno. Če je neka skupnost, v tem primeru Romi na tem področju, problem, je treba tja napotiti in tam tudi obdržati večje policijske sile. Preganjanje kriminala mora biti odločno. Pravosodni sistem mora kriminalce procesirati. Pri tem se je treba agresivno odzivati na vsako grožnjo. A pozor, preganjati je treba le tiste, ki kršijo zakon, ne demonizirati kar celotne skupnosti, ki jih je treba čim bolj integrirati v večjo skupnost in preprečevati ohranjanje vzporedne družbe. Odnos do njih mora biti enak, kot do vseh ostalih državljanov. Tako pred zakonom, kot tudi pri odnosu institucij, drugače raste nezadovoljstvo in možnost izbruha nasilja se veča.

Torej, država mora storiti vse v svoji moči, da rešuje probleme, ki se včasih vlečejo že prav nespodobno dolgo, hkrati pa mora preprečevati, da se ji organizirajo zasebne vojske, straže ali varde, ki bi delo opravljale namesto nje.

Ampak bojim, da se bo zgodilo to, kar se v Sloveniji vedno zgodi. Tudi ob tem vprašanju bo prišlo do politične polarizacije. Kar bi moralo biti vprašanje zagotavljanja vladavine zakona in boja za vrednote liberalne in varne družbe, bo postal boj med političnimi strankami. Nacionalisti bodo to vprašanje skušali zlorabiti za mobilizacijo prestrašenih in jeznih prebivalcev Kočevja, na drugi strani bodo razni borci za človekove pravice začeli le te prebivalce obtoževati rasizma in fašizma in poudarjati, da Slovenci sami zakrivijo mnogo več kriminala in podobne. Stara zgodba, že stokrat prežvečena, torej. Rešitve pa ne bo.

Spomnimo se Ambrusa in Strojanovih. Tam je več let družina kriminalcev terorizirala prebivalstvo. Več deset postopkov je bilo uvedenih proti njim, da ne govorimo o vseh dejanjih, ki so jih zagrešili, a si jih njihove žrtve niso upale prijaviti v strahu pred maščevanjem. Šele, ko so skoraj ubili človeka, je eksplodiralo in Ambrušani so zahtevali, da Strojanovi izginejo iz njihovega kraja. Žrtve so se končno uprle, a kaj se je zgodilo? Našlo se je ogromno ljudi, ki so družino kriminalcev razglasili za žrtve sovraštva in se postavili na njihovo stran. Žalostno in sprevrženo.

Upajmo, da tokrat ne bo tako in bo država naredila vse, da se stvari mirno razrešijo v korist vseh.