Kako uničujejo države in zakaj ne smete verjeti v dobronamernost raznih paketov pomoči

Ker je Argentina še pred enim zlomom, saj kmalu ne bo več sposobna odplačevati svojih dolgov, kratka lekcija o tem, kako deluje uničevanje držav skozi zunanjo pomoč mednarodnega monetarnega sklada, lahko tudi od kakšnega drugega posojilodajalca. Princip je enak.

Desne politične vlade, se pravi takšne, ki mešajo nacionalizem, konservativizem in ekonomski liberalizem, so tiste, ki ponujajo naslednjo rešitev: država je v krizi, zadolžena, soočena je s proračunskim primanjkljajem. Zdravilo je vedno napad na javni sektor. Krčenje števila zaposlenih, nižanje plač, nižanje socialne pomoči, raznih transferjev prebivalstvu, privatizacija državnih podjetij in vsesplošna razprodaja, hkrati pa nižanje davkov, ki bi naj vzpodbudili produktivni del prebivalstva, da ustvarja več. Posledica je, da se notranja potrošnja sesuje, ni državnih investicij, nižji davki še povečajo proračunski primanjkljaj in breme zadolžitve je vedno večje. Pomoč, recimo mednarodnega monetarnega sklada, pride v paketu z zahtevami po reformah, ki so le še več istega, torej varčevanje, nižanje plač in pokojnin, manj sredstev za šolstvo in zdravstvo, razprodaja. To gre nekaj krogov, dokler se država ne sesede, nesposobna odplačevati svoje dolgove in tuji investitorji poceni pokupijo ne le državno lastnino, ampak tudi druga podjetja, ki so na tleh zaradi krize. Potem ponavadi sledi kazen na volitvah in premik v levo.

To se pravkar dogaja v Argentini, kjer bo predsednik Macri na oktobrskih volitvah skoraj zagotovo moral priznati poraz, to se bo zgodilo tudi v Braziliji pod Bolsonarom, to se je v marsikateri državi v tisti regiji zgodilo v preteklosti, pred zadnjim rdečim valom v začetku tisočletja, ki je takšno politiko odnesel z oblasti. No, rdeči val se je končal v tem desetletju in države so zopet na poti ekonomskega liberalizma in ponavljajo napake preteklosti. Da, takšen scenarij se je pod drugo Janševo vlado dogajal tudi Sloveniji in bi se bržkone končal v podobni tragediji, če ne bi predsednica vlade pravočasno postala Alenka Bratušek in kasneje Miro Cerar. Le za las smo se rešili, a desni komentariat še vedno ponavlja neumnost o pozitivnih učinkih reform druge Janševe vlade.

Na letni ravni se je argentinsko gospodarstvo skrčilo za skoraj 6%, proračunski primanjkljaj je pri 5,5% in zadolženost države glede na BDP čez 86%. Inflacija je presegla 50%. Vsi ti uspehi so prišli povezani z največjim posojilom mednarodnega monetarnega sklada v njegovi zgodovini. Kar 56 milijard $. Seveda, krivdo za propad bodo pripisali ‘socialističnim’ politikam prejšnje vlade in ne dovolj doslednemu delovanju Macrijeve vlade. Vedno je krv kdo drug.

Vedno sem se spraševal, zakaj je del političnih elit v južni Ameriki tako neumen, da vedno znova nasede na isto potegavščino. Tokrat je na vrsti argentinski predsednik Macri. Bilo je namreč jasno, ko je Argentina z mednarodnim monetarnim skladom podpisala paket pomoči, povezan z nižanjem standarda navadnih Argentincev, da bo konec katastrofalen. Tako tudi je. Zakaj bi kdo to storil? Le kako bi lahko bil tako naiven?

Mogoče je odgovor drugačen, bolj zlovešč. Čisto mogoče je del elit čisto zadovoljen, da države, ki jim občasno vladajo, gredo skozi cikle rasti in ropanja. Sami vedno ostanejo na vrhu in če navadno prebivalstvo trpi, se samo še bolj vidi njihov blišč. Beda se jih ne dotakne. Hkrati nimajo ambicij. Brazilske elite nimajo interesa, da bi Brazilija bila vojaška, gospodarska velesila. Argentina se ne vidi kot srednja sila. Te elite so zadovoljne, da so pogosto le podizvajalci ameriškega imperija, če pri tem le lahko obvladujejo države, v katerih živijo. Tu je tudi velika laž, da gre za nacionaliste. Kako je lahko nacionalist nekdo, ki razproda tujcem, vse kar je le mogoče, hkrati pa se hodi priklanjat v Washington? Nacionalizem je v tem primeru le mahanje z zastavami in širjenje sovraštva do drugačnih, torej le fasada za neumne, ki niso sposobni videti pravega obraza ljudi, ki jim vladajo.

Mislite, da so Grki, Argentinci, Brazilci, in drugi lenuhi, ki živijo nad svojimi zmožnostmi in jim kljub velikodušni pomoči vsake toliko spodleti samo zaradi njihove lastne neodgovornosti? Veliko ljudi v to verjame. A veliko ljudi ne ve, da EU ni reševala navadnih grških državljanov, ampak je denar, ki ga je Grčija dobila, šel naravnost v reševanje tujih bank. Ne zavedajo se, da je vsa tuja pomoč povezana z reformami, ki države pahne po stopnicah, da se po kratki, a boleči poti, znajdejo vse obtolčene in ponižane, na samem dnu. Ponižane, ker v svetu obvelja laž, da so dobili pomoč, a so jo zakartali z življenjem nad svojimi zmožnostmi. Da je vse skupaj bilo del načrta, ne pomisli skoraj nihče.

Advertisements