Patrioti niso najbolj zanesljivo orožje. Komu lahko sploh zaupamo?

Nedavni napad jemenskih Hutijev na dve naftni rafineriji v Saudski Arabiji je dokazal, da noben protizračni sistem ni popoln. Deset brezpilotnikov je prebilo saudski ščit, v katerem so tudi ameriški Patrioti, ki so postali znani v prvi zalivski vojni proti Iraku.

15. februarja 1991 je tedanji ameriški predsednik George Bush starejši na obisku v Raytheonovi tovarni, kjer so izdelovali Patriote, svetu oznanil, da je ta sistem prestregel 41 od 42 izstreljenih iraških Scudov. Odlično, mar ne? S takšno reklamo je sistem hitro postal zelo priljubljen. Ne le, da so Američani lahko trdili, da imajo v posesti protizračni sistem, s katerim lahko opravijo z napadi svojih nasprotnikov,in s katerim so dokazovali svojo nepremagljivost, takoj so se našle države, ki so si ga zaželele in so bile pripravljene plačati.

Problem le, da se je kmalu izkazalo, da vse le ni bilo tako čisto. V pričanju pred odborom ameriškega predstavniškega doma sta naslednje leto predstavnik MIT-a, Theodor Postol in univerze v Tel Avivu, Reuven Pedatzur , trdila, da je bila uspešnost le 10%. Debata o tem, koliko je v resnici bilo uspešnih zadetkov iraških Scudov, se je nadaljevala in izkazalo se je, da ni veliko dokazov, da bi teh bilo veliko.

A obveljalo je, da je Patriot odličen sistem.

Slepo zaupati vojakom in politikom, sploh pa proizvajalcem orožja, je neumno. Vsi imajo svoje interese, da resnico prikrojijo. Vojne so dobre za oglaševanje orožja in to je tudi razlog, zakaj se v zvezde kuje svoje in ponižuje nasprotnikovo. V resnici moramo vedno z rahlo skepso sprejemati poročila o potekanju vojne in izgubah. Kdo ve, kakšna je resnica.

Če zdaj mislite, da bom primerjal ruski protizračni sistem S-400 in zatrdil, da je mnogo boljši od zdaj že posodobljenih Patriotov, se motite. Rusi seveda trdijo, da imajo najboljši sistem na svetu, a kdo v resnici ve? Le velika vojna in ogromno poročil iz številnih virov bi nam lahko dalo pravo sliko. S-400 je lahko res dober, a nepremagljiv seveda ni. Ni popolnega orožja. Dejstvo pa je, da je prodaja orožja velik posel.

Če smo pri S-400. Ruski predsednik Putin se je na srečanju s kolegoma iz Irana in Turčije, na katerem so razpravljali o razmerah v Siriji, beseda pa je nanesla tudi na Jemen, pošalil, da je Saudski Arabiji pripravljen prodati prav ta sistem. Ameriški Patrioti se do zdaj pač niso izkazali sposobni ustaviti rakete, ki jih Hutiji redno izstreljujejo na cilje v kraljestvu. Še en dokaz, da je njihova vrednost precenjena. Resnica je takšna, da so Saudijci v preteklosti že poizvedovali pri Rusih, ali lahko pridobijo S-400, tako da Putinova šala v sebi nosi zrno resnice.

Mimogrede, v vsakem konfliktu, kjerkoli na planetu, boste naleteli na podobna poročila o poteku vojne. Ena stran v vojni bo vedno trdila, da je v nekem spopadu imela nekaj ranjenih, redko kdaj ubitih, nasprotnik pa da je imel 30 mrtvih ali celo več. Prav verjetno vse skupaj ni. Prej je to posledica nenehne propagande in zavajanja javnosti o tem, kako vojna v resnici poteka. Tudi, če nimaš kdo ve kakšnih uspehov na bojišču, podatki o sovražnikovih izgubah lahko služijo za preusmerjanje pozornosti. Če jim gre posebno slabo, pač toliko bolj lažejo.

Advertisements