Vsega je vedno kriv belopolti moški. Pa se zavedate, kako ponižujoča je ta trditev za vse ostale?

Za številne težave Afrike krivimo kolonializem. Prišle so evropske države, potegnile ravne črte, ki so obveljale za meje novih držav in s svojim izkoriščanjem so vzpostavile sistem, zaradi katerega se Afričani ne morejo izkopati iz revščine. Dodajmo k temu brutalno trgovino s sužnji, ko so milijone človeških bitij iztrgali z njihovih domov in izkoristili za poganjanje novo nastajajočega kapitalističnega
sistema.

Toda, mar lahko trdimo, da je za vse, kar se dandanes dogaja v Afriki, kriv zahodni svet in bi se morali Evropejci zaradi grehov svojih prednikov nenehno posipavati s pepelom? Mar s tem, ko za vse, kar se dogaja v Afriki, ne kažemo velikega nepoznavanja, saj marsikatera država na tisti celini raste z veliko hitrostjo in se vedno več ljudi izvija iz primeža revščine? Hkrati se obnašamo, kot da se vse vrti okoli nas. Kot, da Afričani sami ne bi bili sposobni dobrih in slabih odločitev, kot da ne bi bili zaslužni za uspehe in krivi za neuspehe. Nekako jih smatramo za manj ljudi, kot smo sami.

Ne verjamete, da se tako obnašamo? Poglejmo si primer arabske pomladi. Marsikdo verjame, da je do množičnih protestov v arabskih državah prišlo zaradi vmešavanja zlonamernih tujih sil. Da so ameriški obveščevalci spodbudili nasilje v Libiji in Siriji. Nekako ne morejo sprejeti, da je šlo za večje gibanje, ki je zajelo še Egipt, Tunizijo in druge. Da je vrenje izbruhnilo zaradi nezadovoljstva ljudi v regiji. Da, seveda so to vrenje izkoristile zunanje sile, ampak zanikati svobodne volje ljudi v teh državah ne smemo. Če mislite, da v Egiptu niso recimo protestov pripisovali tujim silam, ker se niso hoteli soočiti z nezadovoljstvom množic, se motite. Tam so pač vsega bili krivi Izraelci.

Na Nigerijce, Pakistance, Sirce, gledamo kot na žrtve, begunce, uboge ljudi, ki jim moramo pomagati, ali zanje poskrbeti, ali za nevarne migrante, ki nas ogrožajo, celo teroriste. Redkokdaj v njih vidimo samostojno razmišljajoča bitja, kakršna smo mi sami. Zato je toliko posploševanja. zato ne ločujemo med begunci in migranti in se ne zavedamo nacionalnih in verskih razlik, kaj šele da bi bili sposobni dojeti, da so eni bolj svobodomiselni, drugi bolj konservativni, eni dobri, drugi slabi. Vse pospravimo v neko kategorijo, ker nam je tako lažje. Ne vidimo posameznikov, vidimo skupine.

V ZDA se še vedno spopadajo z rasizmom. Temnopolti so žrtve militarizirane policije, kot skupnost so revnejši in potisnjeni na obrobje. Veste, kako se bela, liberalna Amerika na to odziva? Mi jim moramo pomagati, mi smo krivi za rasizem, mi smo rešitev za njihove težave. Vse se vrti okoli nas, temnopolti kot da so manj ljudje, manj sposobni, le žrtve, ki potrebujejo rešitelje. To ne pomeni, da ni rasizma, da ni sistemskih ovir, a to ne more biti razlog za vero v odrešiteljsko vlogo belopolte Amerike.

Enako je z enakopravnostjo žensk. Ženske ne morejo napredovati, ker jim moški tega ne dovolijo. Ker so žrtve. Ker so šibke. Ker so pripadniki manjšin tudi žrtve, je edini preostali krivec belopolti moški. Ta je, mimogrede, kriv tudi, ker se ne spopada z globalnimi podnebnimi spremembami. Tako gre ta razlaga, ki ne upošteva, da so ženske prav tako močne in sposobne, kot so moški in da lahko napredujejo. Da, spet, so ovire v samem sistemu, ki pa jih ne smemo tako poveličevati, da se zdi, da je edini, ki lahko karkoli spremeni, moški.

Na koncu pridemo do tega, da je vsega na tem svetu kriv belopolti moški. Če odrežemo še del te skupnosti, recimo istospolno usmerjene in revne, krivda leži pri majhnem odstotku ljudi, ki imajo neverjetno moč, da odločajo o vsem. Zelo pametni ti ljudje. Vsega krivi, vsega sposobni. Ni prav posebej verjetno, mar ne?

Ljudi moramo soditi kot posameznike, ne kot dele skupnosti. Zavedati se moramo vse zapletenosti modernega sveta in prenehati misliti, da se vse vedno vrti okoli nas. Okoli naše zgodovine, okoli naših dejanj, okoli naše identitete. Kot Evropejci nismo krivi za vse slabo v svetu, kot moški nismo krivi za vse težave žensk, kot belci nismo krivi za vse težave manjšin in tako dalje. K temu lahko dodamo še naivno vero v dobroto in pravičnost narave in pokvarjenost človeštva. Med nami so ljudje, ki mislijo, da sta volk in medved utelešenje plemenitosti in človek pokvarjeno bitje, ki dela samo škod, niso pa sposobni videti, da je volk zver, ki ubija. No, tudi tega, da je mačka zver, ki se okrutno poigra z mišjo, preden jo ubije, noče nihče vedeti. A to je dokaz, da je narava bolj zapletena kot naivna črno bela slika, po kateri je človek nekakšen nebodigatreba, ki uničuje naravo, ko je v resnici le sestavni del večjega sistema.

Advertisements