Priznam, da velikokrat razmišljam o padcu Mira Cerarja. To je bil človek,
strokovnjak, kovan v zvezde, ki je s svojo instant stranko na volitvah premočno
zmagal in postal predsednik vlade. Od tam je šlo samo navzdol. Odpovedal se je predsedovanju stranki, ostaja zunanji minister, a politično je že mrtev in bržkone razmišlja o nadaljnji karieri.

Številni se norčujejo iz njega, drugi ga sovražijo, tretji ne jemljejoveč resno. Je bil res tako slab predsednik vlade in je res tako slab zunanji minister? Je SMC res tako zanič stranka, da ji upravičeno nihče več ni pripravljen nameniti svoje podpore? Se je stanje za časa prevlade te stranke v Sloveniji toliko poslabšalo?

Razmišljam o tem, ker se že dolgo sprašujem, zakaj bi kdorkoli sposoben in dostojen še rinil v slovensko politiko. Pod Cerarjem je slovensko gospodarstvo raslo, brezposelnost je padala, stvari so večinoma šle na bolje, čeprav je bilo tudi marsikaj narobe in se marsičesa ni reševalo, kot bi se moralo. Zdravstva, na primer. Bilo je nekaj neposrečenih izjav, vtis neodločnosti. A popolna katastrofa to
ni bila. Nobena skrivnost ni, da se ne strinjam z usmeritvijo slovenske zunanje politike do priznanja samozvanca Guaidoja v Venezueli in to Cerarju štejem v minus.

SMC je del vladajoče koalicije in ima deset poslancev v državnem zboru. Ankete javnega mnenja je skoraj ne zaznavajo več, vso podporo je pobrala Šarčeva LMŠ. V takšnih razmerah je vodstvo stranke prevzel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek in predstavil štiri usmeritve stranke v bodoče. Gospodarsko stabilnost, pravično socialno državo, liberalni pristop in trajnostni razvoj. Nič presenetljivega za stranko, ki črpa svojo podporo in smisel obstoja iz liberalno demokratske ideje, ki jo je nekoč utelešala LDS.

Ampak to bo vse premalo. Pri LMŠ bodo poudarjali podobno, prav tako pri SAB, ki je še ena stranka, ki ji kaže zelo slabo. Edina razlika je, da se lahko Počivalšek pohvali, da prihaja iz podjetniških vod.

Pravo vprašanje je, ali lahko Zdravko Počivalšek kot osebnost prepriča dovolj volivcev. Glede na številne neposrečene izjave, ki zastirajo pogled na njegovo dokaj uspešno upravljanje gospodarskega ministrstva, bolj težko. Ljudje si pač bolj zapomnijo šokantne stvari in nasprotniki nikoli ne pozabijo izkoristiti vsake napačne besede. Hkrati ima liberalno demokratska volilna baza že Marjana Šarca, ki trenutno še uživa visoko podporo, nihče pa ne ve, kakšna nova politična sila se še utegne pojaviti na prizorišču.

Možnosti so naslednje. SMC vztraja v koaliciji, z upanjem, da novi predsednik nagovori del gospodarstva in se za las prebije v državni zbor in tako zagotovi nadaljnji obstoj stranke. Skupaj s SAB se združi z LMŠ in s tem zagotovi nadaljevanje politične kariere nekaj ključnim posameznikom. To, da bi Počivalšek rušil vlado in se povezoval z Janšo, je bolj malo verjetno, ker s tem ne bi nič pridobil. Volivci mu tega ne bi šteli v dobro in stranka bi še bolj potonila.

SMC ima kar dobro razvejano lokalno mrežo, kar je presenetljivo, glede na to, da gre za mlado stranko. LMŠ tega še nima na tej ravni. Priznam, da navijam za ustanovitev LDS 2.0. LMŠ, SMC in SAB lahko združijo sile in ohranijo dobre kadre. Namreč, želim si, da bi imeli eno veliko, močno liberalno demokratsko stranko, ki bi obstajala dlje, kot nekaj mandatov. Stranko s tradicijo. Vem, da združitev ne pomeni nujno preživetja, kajti kdo pa lahko zagotovi, da župan Spodnje Dobrave leta 2026 s svojo čez noč ustanovljeno ‘liberalno pobudo’ ne bo pometel s konkurenco in bo Marjan Šarec tedaj v vlogi, v kakršni je zdaj Miro Cerar.

Ampak to ni dobro. To nenehno menjavanje, zaradi česar se politiki niti ne morejo naučiti svoje obrti. Ne le, da je politika zaradi tega na pol amaterska, kdo je potem tako neumen, da bo šel tvegati svoj s trdim delom ustvarjen ugled za pustolovščino v političnih vodah? Če že gospodarska rast, padanje brezposelnosti, nižanje proračunskega primanjkljaja in višanje plač niso dovolj, da te na koncu izpljunejo kot največjo zgubo, se res nima smisla truditi. Razen, če si povzpetnik, ki politiko vidi kot sredstvo za prisvajanje državnega premoženja in zagotavljanje dobro plačanih služb svojim prijateljem.

Možnosti, da SMC preživi, kljub novemu predsedniku, ostajajo minimalne.